OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00081899
OZ člen 46, 49, 240.
prodaja nepremičnine - skrita stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - veljavnost prodajne pogodbe - odprava napak s strani kupca - povrnitev škode - sanacija plazu - vzročna zveza - izvedensko mnenje - namenska raba prostora - dovoljenje za poseg v prostor - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja - oprostitev dolžnika odgovornosti
Bistveno v zadevi je, da je tožnik na lastno pest izvedel nestrokoven izkop na nepremičninah. Da toženka ni vedela, da se bo tega lotil, je sam potrdil. Tako ji ni mogoče očitati, da bi ga z vidika nevarnosti njegovega posega morala seznaniti s plazom iz leta 2005, do katerega je prišlo, še preden je sama postala lastnica obravnavanih nepremičnin. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da hiša po prvem plazu ni bila posebej ogrožena in toženka ni imela razlogov, da bi pričakovala sprožitev novega plazu. Nadalje ni mogla računati, da se bo tožnik lotil izkopavanja zemlje, še manj pa, da se bo takšnih posegov v teren lotil na nestrokoven način in brez ustreznih dovoljenj. Tožnik sicer v zvezi s plazom iz leta 2005 utemeljeno izpostavlja, da bi lahko šlo za bistven podatek o nepremičnini, to je o lastnostih predmeta prodajne pogodbe, oziroma za odločilne okoliščine, ki so vplivale na njegovo voljo za sklenitev pogodbe. Vendar bi bilo to dejstvo lahko pravno pomembno zgolj z vidika veljavnosti same prodajne pogodbe, ne gre pa za stvarno napako na nepremičnini (teren na erozijskem območju pač takšen je), niti za protipravno ravnanje, ki bi bilo v vzročni zvezi z nastalo škodo. Toženkino zavajajoče ravnanje (zamolčanje podatka o preteklem plazu) bi bilo zato kvečjemu pomembno, če bi tožnik uveljavljal zahtevke zaradi napake volje (zaradi zmote po 46. členu OZ oziroma prevare po 49. členu OZ). Vendar takega zahtevka ni postavil, temveč v tej pravdi zahteva denarno povračilo stroškov odprave zatrjevane stvarne napake.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 174, 174/1. URS člen 8, 54, 54/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 2, 3, 8. ZPP člen 356.
ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v zavod - visoka ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - pravica do družinskega življenja - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - ločitev otroka od staršev - kriterij nujnosti - legitimen cilj - načelo izbire milejšega ukrepa - preventivni ukrepi - kolizijski skrbnik otroka - psihosocialne težave otroka - vedenjske motnje - socializacija otroka - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - ustno zaslišanje izvedenca - glavna obravnava v pritožbenem postopku - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Prosta presoja državnih organov pri izrekanju ukrepov za varstvo koristi otrok ni brezmejna. Državni organi morajo za to, da upravičijo sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja z nujnim odvzemom otroka staršem, v vsakem primeru skrbno oceniti, ali je izrek tega ukrepa res nujen za varstvo koristi otroka (tako z vidika vpliva tega ukrepa na starša in otroka kot tudi z vidika upoštevnosti morebitnih drugih milejših ukrepov). V tem smislu je prvenstveno treba razlikovati med razlogi, ki narekujejo ugotavljanje oz. ocenjevanje otrokove največje koristi, in razlogi, zaradi katerih se preprečuje njegova akutna ogroženost. Razlika je pravna in dejanska. Otrok ni nujno (hudo) ogrožen, če mu starši niso sposobni zagotoviti največje koristi. Otroka zato ni dopustno odvzeti staršem zgolj zato, da bi se mu drugje zagotovila (naj)večja korist in ne da bi se presodilo, da ni mogoče njegove ogroženost odvrniti z drugimi, milejšimi ukrepi.
DZ člen 240, 240/1, 241, 243, 244, 262, 262/1. ZNP-1 člen 64, 64/3. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - imenovanje skrbnika - želje varovanca - odvzem volilne pravice
Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu odločitve v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP ugotovilo, da je zaradi spremembe ZVDZ z novelo ZVDZ-E, ki je stopila v veljavo 10. 2. 2024, materialnopravno nepravilna odločitev, da se nasprotni udeleženki odvzame pravica voliti in biti voljena. Z zgoraj navedeno novelo ZVDZ-E sta bila namreč črtana drugi in tretji odstavek 7. člena ZVDZ, v prehodni določbi (glej 3. člen) pa je zakonodajalec določil, da se postopki odločanja o odvzemu volilne pravice v postopkih o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, ki so se začeli na podlagi ZVDZ in do dneva uveljavitve novele še niso pravnomočno končani, ustavijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00075017
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 244.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - formalna neveljavnost vpisa - dedni dogovor - sodna poravnava - sklep o dedovanju - pravnomočna odločba - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora iti pri materialnopravni neveljavnosti zemljiškoknjižnega vpisa za notranje vsebinske razloge, ki zadevajo vprašanje veljavnosti oziroma nadaljnjega obstoja podlage za vpis. Po oceni pritožbenega sodišča pa je zmotno ugotovilo, da gre v konkretnem primeru za formalnopravno neveljavnost, pri čemer je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbe 2. in 3. alineje 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, kot izhaja iz 17. točke obrazložitve. Načeloma z izbrisno tožbo res ni mogoče uveljavljati neveljavnosti vknjižbe, če je bila ta dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila razveljavljena ali spremenjena, kot je navedeno v tem določilu. Vendar gre ugotoviti, da v konkretnem primeru pravdne stranke niso imele interesa po razveljavitvi sklepa o dedovanju oziroma dednega dogovora. V obravnavani zadevi, ko je s strani tožnikov zatrjevana materialnopravna neveljavnost vknjižbe, ne pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, ki urejajo primere izpodbijanja vknjižb, ki so postale neveljavne šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba, ampak gre za primer, ko je bila vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga že v samem trenutku vknjižbe. Četudi je bila vknjižba dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe (v konkretnem primeru na podlagi pravnomočne sodne poravnave), je mogoče v danem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 243. člena ZZK-1, ki ureja takšno situacijo.
vstop v pravdo - odstop terjatve (cesija) - cesija terjatve po vložitvi tožbe - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - privolitev pravdnih strank - sosporništvo na pasivni strani - enotno sosporništvo
Po drugem odstavku 190. člena ZPP lahko tisti, ki je pridobil pravico, o kateri teče pravda, vstopi v pravdo le, če v to privolita obe pravdni stranki.
Ker se neprerekana dejstva štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, predložitev (predlaganje) dokazov tožbi ni eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Tožba je nesklepčna, če ne vsebuje dejstev o času sklenitve posojilne pogodbe in dejstev v zvezi z nastopom katerih bi bila izkazana dospelost vtoževane posojilne terjatve.
umik tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - privolitev v umik tožbe - rok za izjavo - izdaja sklepa pred iztekom roka za odgovor - preuranjena izdaja sklepa - pravica do izjave
Pritožnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je zanj izdana neugodna odločba.
Določbe o umiku terjajo, da sodišče umik tožbe, če je bila tožba pred tem tožencu že vročena v odgovor, vroča v privolitev. Če privolitve ni, tožeča stranka tožbe ne more umakniti.
ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4. ZGD-1 člen 636, 636/1, 638/, 638/1. ZPP člen 15, 339, 339/2-14, 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - novela ZGD-1 - varstvo upnikov - prevzemna družba - trditveno in dokazno breme - razlogi za ugovor - delitev družbe - prevzem
Glede na prvi odstavek 636. člena ZGD-1 sta za obveznost upnikov odgovorna prvotni dolžnik (prenosna družba) in (novi) dolžnik (prevzemna družba) solidarno (pasivna legitimacija obeh). Upniki so predlogu za izvršbo, v katerem so se sklicevali na prehod terjatve na dolžnika v skladu s 24. členom ZIZ in 636. členom ZGD-1, (med drugim) priložili tudi notarski zapis Pogodbe o delitvi s prevzemom v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju I 322/2022 (izdanim na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 68/2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 21/2022), kar zadošča za zaključek, da je bila terjatev upnikov dodeljena dolžniku v skladu s prvim odstavkom 636. člena ZIZ in je prešla nanj v skladu s 24. členom ZIZ. S tem se je dokazno breme glede dejstva, da terjatev upnikov s Pogodbo o delitvi in prevzemu ni bila dodeljena dolžniku, prevalilo na dolžnika (ki ima za to vso potrebno dokumentacijo in listine, za razliko od upnikov), ki pa ga v ugovornem postopku ni zmogel in v ugovoru tudi ni izkazal, da bi bila njegova solidarna odgovornost omejena. V ugovoru je namreč v zvezi s tem le posplošeno navedel, da terjatev upnikov ni prešla na dolžnika, in še, da je prevzeto premoženje enako prevzetim obveznostim, zaradi česar ni podane njegove solidarne odgovornosti. Slednje pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, glede na to, da ni uspel dokazati, da je solidarno odgovoren le do višine prevzetega premoženja, ni bistveno.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00078427
ZZK-1 člen 90. ZIZ člen 167.
izbris izvedene pravice - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - prisilna hipoteka - zaznamba izvršbe
Sicer velja, da se lahko hipotekarni upnik svoji hipoteki odpove, vendar je izbris prisilne hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe. Ta zaznamba predstavlja eno od izvršilnih dejanj izvršilnega sodišča v postopku nepremičninske izvršbe. Tega izvršilnega dejanja pa ni mogoče izbrisati zgolj na podlagi zasebne listine, kot je predlagala upnica v tej zadevi, brez vsake odločbe izvršilnega sodišča, ki bi dokazovala ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka.
stroški nepravdnega postopka - domneva umika predloga - ustavitev nepravdnega postopka - nedopustna pritožbena novota - delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - odvetniška tarifa
Ob neizpodbiti prvostopni ugotovitvi, da je bil postopek, ki sta ga sprožila predlagatelja, ustavljen zaradi umika predloga, ker predlagatelja predujma nista plačala, pri tem pa pogoji za nadaljevanje po 26. členu ZNP-1 niso bili izpolnjeni, se prvostopna odločitev o stroških izkaže za materialnopravno pravilno.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074341
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 29, 29/4.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna sodna poravnava - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki z mladoletnim otrokom - preživljanje mladoletnega otroka - bivanje v tujini - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - neobligatoren narok za obravnavanje ugovora - prijava stalnega prebivališča - največja korist otroka
CSD ne presoja, pač pa deluje kot strokovni pomočnik sodišča. Njegova naloga je, da poroča sodišču in poda strokovno mnenje o dejstvih in okoliščinah, ki jih zaznajo strokovni delavci CSD. Navedbe CSD v poročilu in mnenju se sicer štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, a to ne pomeni, da niso podvržene dokazni oceni sodišča.
zbirka listin - vpogled v zbirko listin - prepis listine - vsebina predloga - upravičen interes - nekonkretiziranost predloga
Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, kako so zahtevane listine povezane s pravdami, ki jih predlagatelj omenja, oziroma zakaj so pomembne in relevantne za razjasnitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da upravičenega interesa ni izkazal. Splošno navajanje o fiktivnosti in ničnost pravnih poslov zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1 ne zadosti.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe - pravni pouk
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje v pravnem pouku navedlo, kar je določeno v šestem odstavku 324. člena ZPP, vključno s tem, da je treba pritožbo vložiti v treh izvodih. Stranke je opozorilo, da bo v primeru, če pritožba ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavržena, kar velja tudi v primeru, če ne bo vložena v zadostnem številu izvodov. In zato ker pritožba ni bila vložena v treh izvodih in ker je bila tožnica v pravnem pouku izrecno opozorjena, da jo sodišče v takem primeru na popravo oziroma dopolnitev ne bo pozivalo, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe pravilna.
ZFPPIPP člen 20, 20/2, 245, 245/1, 245/2, 253. ZPP člen 101, 101/2, 182, 182/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1.
sklep o prekinitvi postopka - začetek stečajnega postopka - nedenarna terjatev - stopničasta tožba - vpliv na obseg stečajne mase
Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o prekinitvi postopka. Res je, kar izpostavlja pritožba, da se z začetkom stečajnega postopka nedenarne terjatve pretvorijo v denarne po tržni vrednosti v začetku stečajnega postopka (253. člen ZFPPIPP) in da zahtevek, ki je predmet stopničaste tožbe iz prvega odstavka 182. a člena ZPP (zahtevek na izročitev listin), takšne terjatve ne vsebuje. Nedenarna terjatev iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP je namreč takšna terjatev, s katero upnik od dolžnika zahteva izpolnitev neke nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. V obeh primerih je treba to zakonsko dikcijo dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase (povzeto iz že citirane objave v reviji Odvetnik 2013). Takšna terjatev po pravilnih izvajanjih pritožbe v zahtevku, ki se obravnava v predmetni pravdi, ni vsebovana, vendar pa ta okoliščina ne vpliva oziroma ne more vplivati na dejstvo prekinitve postopka. Slednji se iz razlogov, ki so navedeni zgoraj, zaradi začetka stečaja prekine po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Okoliščina, da zahtevek ne vsebuje nedenarne terjatve, ki se z začetkom stečaja pretvori v denarno in vpliva na obseg stečajne mase, ima vpliv zgolj na presojo, kdaj se bo prekinjeni postopek nadaljeval. Če je stečajni dolžnik tožena stranka, kar velja za obravnavano zadevo, postopek pa teče o zahtevku, ki ne vsebuje opisane terjatve iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP, se bo postopek nadaljeval, ko ga bo upravitelj prevzel oziroma ko ga bo sodišče pozvalo, da to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP).
ZD člen 10, 17, 18, 25, 163. ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 336, 343, 343/3.
notarska oporoka - krog zakonitih dedičev - drugi dedni red - tretji dedni red - nujni dedni delež - kdo so nujni dediči
Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babici ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pritožnik, ki je sin zapustničine sestrične, ni nujni dedič, zato njegove navedbe o tem, da imajo dediči, ki so v bivanjski stiski prednost pri dedovanju, za odločitev niso relevantne.
URS člen 23. ZFPPIPP člen 14, 55. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 71, 71/5, 272, 272-2, 272-3.
predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga - nedopustno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - nasprotna izvršba
Tožnik kot vrsto začasne odredbe predlaga prepoved tožencu opraviti izvršilna dejanja na podlagi pridobljenega izvršilnega naslova.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prepoved vložitve predloga za izvršbo in posledično prepoved opravljanja izvršilnih dejanj neprimerno sredstvo za zavarovanje tožničine terjatve na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11. ZMZPP člen 68. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 6. ZPP člen 18, 18/3, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba bivališča - običajno prebivališče - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je nasprotna udeleženka državljanka Republike Hrvaške je na podlagi 6. člena Uredbe Bruselj IIb izključena možnost uporabe pravila o subsidiarni pristojnosti in določanja pristojnosti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo (ZMZPP).
Sodišče druge stopnje ob upoštevanju časovnih mej pravnomočnosti vendarle izpostavlja okoliščine, na katere mati opozarja v dopolnitvi pritožbe ter tudi izrečen ukrep očetu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini z dne 12. 3. 2024, in sicer ukrep približevanja ne le materi, temveč tudi mld. sinu A. A. Tudi v ta spis bo sodišče moralo vpogledati, ko bo presojalo obstoj ogroženosti, ki je po določbi 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) razlog za izrek ukrepa trajnega značaja. Zaradi novo nastalih okoliščin bo moralo pridobiti dopolnitev mnenja CSD, ki bo vsebovala ugotovitev vseh relevantnih okoliščin ter tudi njihovo strokovno oceno (izvid in mnenje). Na tej dejanski podlagi bo sodišče moralo presoditi ali je stike kot ukrep trajnega značaja potrebno oziroma možno omejiti brez predlaganih izvedencev, sicer slediti predlogom za njihovo angažiranje.
dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje - sestavine predloga za izdajo začasne odredbe
Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje potem, ko je že izdalo sklep o začasni odredbi, sicer ugotovilo, da bi moral toženec v predlogu za izdajo takšne začasne odredbe predlagati tudi izvršilno sredstvo k točki I. Zato je pozvalo predlagatelja, da predlog ustrezno dopolni. Postopalo je kot v primeru nepopolnih vlog, po določbi 108. člena ZPP. Predlagatelj je, skladno s pozivom, kot izvršilno sredstvo predlagal izrek denarne kazni za primer neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Vendar, kot je bilo že obrazloženo, je takšno postopanje sodišča nezakonito, ker predloga za začasno odredbo, ki ne vsebuje ustreznega sredstva zavarovanja, ni mogoče obravnavati kot nepopolne vloge. Gre za nepravilni predlog po materialnem pravu.