stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - seznam dolžnikovega premoženja
Stroški, ki so upniku nastali v zvezi s sestavo predloga za pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja so potrebni za izvršbo. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko namreč predlaga morebitno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom izvršbe.
ZPP člen 451, 453. OZ člen 131. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-12. ZJC člen 4.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje
V tej zvezi je pravilno izpostavilo stališče sodne prakse, da klic na policijo, ki se kasneje izkaže za neutemeljenega, ne more avtomatsko pomeniti odškodninske odgovornosti, saj bi s tem prišlo do izničenja varstva pravic (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
URS člen 22. ZPP člen 443, 443/1, 450, 450/2, 458, 458/1. GZ-1 člen 1, 2. OZ člen 619, 642, 642/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - spor majhne vrednosti - omejitev dokazovanja - ustavno načelo enakega varstva pravic - sodni izvedenec - določitev plačila in izplačilo - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je sklenjeni dogovor med pravdnima strankama o izvedbi del tudi pravilno opredelilo kot pogodbo o delu, ki je opredeljena z določbami XI. poglavja OZ. Neutemeljeno je zato toženčevo sklicevanje na napačno uporabo materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo določb GZ-1. Ta ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja povezana z graditvijo objektov z namenom zaščite javnega interesa (1. in 2. člen GZ-1), ki zajema varnost gradnje, varstvo okolja, ohranjanje narave, …, ne pa pogodbenih razmerij.
OZ člen 111, 239, 239/1. ZPP člen 116, 117, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 286, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 353, 442, 450, 450/2, 451, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpoved naročniškega razmerja - pravica do izjave - izvedba dokazov - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - prekluzivni rok - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev
Zamujene vloge je z namenom izvrševanja pravice do izjave dopustno upoštevati le, če so izpolnjeni zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje, za kar je potrebno podati ustrezen predlog.
V sporu majhne vrednosti lahko sodišče obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka, čemur je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo osebnih dokazov tudi sledilo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot pravno podlago sprejete odločitve naročniško razmerje, kot izhaja iz pogodbe z aneksi in splošnih pogojev poslovanja. Pravilno je uporabilo materialno pravo glede toženčeve obveznosti sporočanja (novih) kontaktnih podatkov, ki je opredeljena v splošnih pogojih poslovanja tako, da je bila določena pisna oblika sporočanja.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00090273
ZIZ člen 15, 53, 239, 267, 272. ZVPot člen 23, 24. URS člen 3a, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
Nacionalna sodišča so zato dolžna upoštevati razlago SEU (erga omnes učinki), torej tudi odločbo C-287/225 kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir; s slednjo je podana razlaga Direktive 93/13, na podlagi katere je prišlo tudi do spremembe nacionalne sodne prakse v tovrstnih zadevah - tudi pri odločanju o ukrepih zavarovanja so nacionalna sodišča dolžna razlagati lastne nacionalne določbe na način, da so te v skladu s pravom in cilji prava EU, upoštevaje evroskladno razlago.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086909
URS člen 19. ZDZdr člen 2, 2-12, 13, 39, 71, 71/1. SZ-1 člen 103, 103/3.
varstvo osebne svobode - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v osebno svobodo
Prvostopenjsko sodišče je ukrep odredilo za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti hudega ogrožanja ne bo več.
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da vsako vznemirjanje še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Nenazadnje, je toženka tekom postopka vložila predlog za določitev nujne poti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kjer je bila izdana začasna odredba, ki je toženki dopuščala uporabo poti in s tem ne gre za protipravno vznemirjanje tožnika.
ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 187, 187/2, 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 268a.
izvedenec - sklep o ustavitvi postopka - pasivna legitimacija - samostojni dokazni postopek z izvedencem - stranka postopka - status stranke v postopku
Stranka postopka (v procesnem smislu) v pravdnem postopku je tisti, ki od sodišča zahteva varstvo svojih pravic (tožnik), ter tisti, proti kateremu je to pravno varstvo zahtevano (toženec), kar preneseno na samostojni postopek z izvedencem pomeni, da je stranka tisti, ki vloži predlog (predlagatelj), in tisti, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec).
OZ člen 633, 633/3, 634, 634/1, 635, 635/1, 649, 649/1, 660, 662, 663, 663/1.
odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - jamčevalni zahtevek - naročnikova pravica glede napak izvršenega posla
Poleg zahtevka za odpravo napak lahko naročnik na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi druge jamčevalne zahtevke. Pravico ima, da napako odpravi (po drugem izvajalcu), in da od (prvega) izvajalca zahteva povrnitev stroškov odprave te napake ali pravico do sorazmernega znižanja plačila ali pravico odstopiti od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ).
stroškovna odločitev - odmera pravdnih stroškov - potrebni stroški - priznani stroški postopka - potni stroški odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča
Sodna praksa o priznavanju potnih stroškov odvetniku, ki ima svoj sedež izven območja sodišča, je neenotna. Vendar pa je zaznati, da je novejša sodna praksa vedno bolj naklonjena priznavanju tovrstnih stroškov.
Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo priznanje potnih stroškov (kilometrine) in celotne urnine (odsotnost odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko). Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika; njun odnos v okviru mandatnega razmerja temelji na zaupanju. Stališče prvega sodišča o nepriznanju navedenih stroškov je v nasprotju z načelom enakega varstva pravic in načelom svobode (tudi odvetnikovega) dela. Izjema bi veljala le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je bila izbira odvetnika izven kraja območja sodišča povsem nerazumna ali da je šlo za zlorabo (ravnanje z vicioznimi nameni).
Kreditojemalec mora v okviru pojasnilne dolžnosti prejeti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja in njegov vpliv na prevzete finančne obveznosti, ter da bo te obveznosti morda težko nosil.
Pri presoji o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti morajo biti ovrednotene okoliščine posameznega primera in da za izid ni odločilno, na kakšen način je bilo pojasnilo podano. Sodna praksa o obsegu dolžnega pojasnila v procesu sklepanja kreditne pogodbe, vezane na CHF, je obsežna in ustaljena.
ZNP-1 člen 36, 36/2. ZVEtL-1 člen 27, 27/1, 31, 31/1, 35, 35/1.
udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - posamezni del stavbe - solastninska pravica na nepremičnini - pripadajoče zemljišče k stavbi
Solastniški deleži na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v kateri je tudi sporni poslovni prostor, niso brez pomena, ampak se upoštevajo za posamezni del stavbe, za katerega na način, določen z ZVEtL-1 ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobenega pridobitelja posameznega dela stavbe.
ZVEtL-1 v prvem odstavku 35. člena daje možnost, da udeleženci in druge osebe po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, svoje pravice na skupnih in posameznih delih lahko uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.
Zakonita predkupna pravica predstavlja določeno omejitev lastninske pravice v javno korist, vendar 67. člen URS predpisuje, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon lahko torej predvidi omejitev lastninske pravice. ZKZ in ZG tako predstavljata zakonsko podlago za omejitev lastninske pravice. Zakonita predkupna pravica je ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah in ne posega bistveno v svobodo do razpolaganja. Ne omejuje lastnika pri odločitvi o prodaji nepremičnine, temveč ga omeji zgolj pri tem, komu jo bo prodal. Skladno z navedenim prisilne določbe ZG in ZKZ ne posegajo nedopustno v ustavno pravico druge toženke do zasebne lastnine (33. člen URS).
ZPŠOIRSP člen 11. OZ člen 168, 168/1, 179. ZOR člen 189, 200. ZPP člen 154, 154/2, 216.
nezakonit izbris iz registra prebivalstva Republike Slovenije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - obseg povrnitve premoženjske škode - denarna socialna pomoč - trditveno in dokazno breme - pilotna sodba - uporaba prostega preudarka - povrnitev stroškov postopka - popravni sklep o stroških postopka
Glede na ugotovljene bistvene okoliščine, specifične za konkretni primer (osebno stanje tožnice - preplet duševne manjrazvitosti in psihoze shizofrenega kroga, ki sicer vzročno nista povezani z izbrisom, a sta bistveno vplivali na obstoj, obseg, trajanje in intenzivnost duševnih bolečin, ki jih je tožnica v desetletnem obdobju izbrisa doživljala kot katastrofične) je primerna odškodnina v skupni višini 9.500 EUR, to je 3.150 EUR več, kot ji je bila določena odškodnina v upravnem postopku (6.350 EUR).
sodna taksa za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - taksne oprostitve na podlagi zakona - razpravno načelo
Predložena odločba se nanaša na drug postopek, zato tožnica v tem pravdnem postopku ne uživa ex lege taksne oprostitve.
motenje posesti - občasno izvrševanje posesti - postavitev ograje - dostopnost stvari - sodno varstvo posesti - dotedanji način izvrševanja posesti - dogovor dveh strank - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - več tožencev - pravni interes za pritožbo tožene stranke
Redna periodična uporaba nepremičnine izkazuje posest, ki je pravno varovana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00087604
OZ člen 21, 21/1, 22, 28, 28/3, 51. ZUreP-1 člen 85. Odlok o predkupni pravici Občine Šentrupert na nepremičninah (2008) člen 1. ZUreP-2 člen 189. ZPP člen 184, 184/1, 341. URS člen 22, 23.
zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - predkupna pravica občine - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - zavezujoča izjava - dolžnost sklenitve kupoprodajne pogodbe - odklonitev podpisa - veljavnost sprejema ponudbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - dejstva, ki utemeljijo nastanek pogodbe - nastanek pogodbe ex lege - veljaven zavezovalni pravni posel - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Če je bila pogodba sklenjena s tožnikovim prejemom toženkinega sprejema ponudbe, tožnik s tožbo ne more zahtevati ponovne sklenitve pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), temveč lahko zahteva (le) izpolnitev že sklenjene pogodbe.
Ker se hkrati s postavitvijo sklepčnega zahtevka ne bi spremenila niti cilj pravde niti predmet njenega obravnavanja, je tožniku pred zavrnitvijo zahtevka zaradi njegove nesklepčnosti treba dati možnost za njegovo popravo.
ZTLR člen 27, 27/1, 28, 70, 70/1, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 24, 24/1, 43, 43/2, 269, 269/2. ZPN člen 5. ZG člen 47.
ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - nedobrovernost - trajanje priposestvovanja - desetletna priposestvovalna doba - zakonita dobroverna posest - lastniška dobroverna posest - opravičljiva zmota priposestvovalca - indično sklepanje
Kontinuiranost in zunanja vidnost posesti je, zaradi posledic, ki se na posest navezujejo, še posebej pomembna prav pri priposestvovanju, saj šele izvajanje posesti, ki je kontinuirano, predvsem pa navzven vidno, lastniku omogoči, da sploh lahko ugotovi, da si nepremičnino lasti nekdo tretji in ima možnost to preprečiti.