CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087748
OZ člen 300, 300/1, 302. ZNP-1 člen 40, 42, 203, 207, 209, 210. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 341, 350, 365, 365/1, 365/1-2.
sodni depozit - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - upniška zamuda - pogoji za sodni depozit - stopnja verjetnosti - hiter postopek - upniško dolžniško razmerje - pravilna uporaba materialnega prava - stroški pritožbenega postopka - smiselna uporaba določb
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo.
oporočna dedinja - sklep o dedovanju - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - sprememba obsega zapuščine - popravni sklep o dedovanju - popravni sklep o obsegu zapuščine - skupna lastnina
Izpodbijani popravni sklep v pisnih pomotah predstavlja izvedbo tehnične narave potrebne zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Dedič lahko deduje tisto premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Ne more pridobiti več pravic, kot jih je imel pred tem zapustnik. S sklepom o dedovanju pritožnica ni učinkovito pridobila lastninskih upravičenj na nepremičnini do celote, saj več pravic, kot jih ima zapustnik, ne more dobiti. Ravno pritožnica ima interes za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bo tako realizirana lastninska pravica z vpisom v zemljiški knjigi na nepremičnini zapustnika, s sklepom o dedovanju pa tega ne bi mogla, saj bi zemljiškoknjižno stanje zaradi nemožnosti vpisa (zaradi neprimerne podlage) ostalo nespremenjeno in bi morala kvečjemu sama sprožiti drug ustrezen postopek.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - družinski člani - osebni podatki
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka), v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju
Na podlagi navedenih strokovnih mnenj, ki sta obe argumentirano podani, izhaja, da otrok (sin) v obdobju adolescence potrebuje bolj očeta kot mater, ker se z očetom v obdobju adolescence lažje identificira, pri čemer mu oče postavlja tudi ustrezne meje in daje pozornost. Navezanost otroka na mater pa se je razrahljala.
izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - zamuda roka
Sklicevanje upnikov, da je nevložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pripisati naključju, ki se jim je pripetilo, ker se utemeljeno pričakovali, da bo njihova terjatev v naslednjem letu poplačana, saj sta dolžnika plačevala mesečne obroke še skoraj celo leto po izdanem sklepu o ustavitvi izvršbe, ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev postopka v prejšnje stanje.
DZ člen 148, 189, 190, 190/2. ZPP člen 358, 358-5, 365, 365-3.
razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - premoženjska razmerja med starši in otroki - odmera preživnine - višina preživnine - določitev višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - razporeditev preživninskega bremena - dohodki iz premoženja otroka - preživninske zmožnosti zavezanca - venire contra factum proprium - potrebe upravičenca - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev - darilo
Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena.
Denarni znesek, ki ga preživninski zavezanec nakaže upravičencu posebej za božič, se lahko šteje kot preživnina ali kot darilo, odvisno od njegove namere in dokazljivih okoliščin nakazila. Če zavezanec izrecno navede, da gre za božično darilo, se to šteje kot darilo. Če ni jasno opredeljeno, pa se lahko v določenih primerih šteje kot del preživnine, še posebej, če znesek ustreza ali nadomesti redno preživninsko obveznost. Pomembne so konkretne okoliščine nakazila. Denarna nakazila se lahko štejejo kot del preživnine, če so redna, so sorazmerna z obveznostjo in če zavezanec ni ločeno nakazoval preživnine in daril.
ZD člen 163, 214, 214/2. ZDKG člen 7, 7/2, 8. ZKZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delni sklep o dedovanju - vsebina sklepa - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - prepoved drobitve zaščitenih kmetij - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža v denarju - sklep o dedovanju - razglasitev dedičev - nujni dedni delež - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Konkurenco izpolnjevanja zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije je treba vedno presojati v luči namena ZDKG, ki je ravno v tem, da se prepreči drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oz. kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, oz. da se ta dovoli le v izjemnih primerih, ko (zagotovo) nihče ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prevzemnika.
ZPP člen 3, 3/3, 191, 191/2, 316, 338, 338/3, 339, 339/2, 339/2-7, 428. SPZ člen 33, 33/1, 34.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - stranski intervenient - pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - sodba na podlagi pripoznave - omejeni pritožbeni razlogi
V primeru, ko tožena stranka zahtevek pripozna, sodišče ni upravičeno, pa tudi dolžno ne, presojati, ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljeno uveljavljan.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. DZ člen 67.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za začasno odredbo
V tem postopku zavarovanja tožnico vodi interes po ohranitvi možnosti uveljavitve njene denarne terjatve, ne pa, da se ohrani toženčeva lastninska pravica na navedenih nepremičninah in družbi, ki sodi v toženčevo posebno premoženje. Na tem premoženju tožnica ne uveljavlja svoje premoženjske (stvarnopravne) pravice, kot bi to izhajalo iz navedb pritožbe. S tožbo uveljavlja svojo premoženjsko (obligacijsko) pravico (terjatev) do tega premoženja, ki je hkrati, če se bodo njene trditve izkazale za utemeljene, breme toženčevega posebnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086093
ZPP člen 286. ZIZ člen 200a. ZFPPIPP člen 374. SPZ člen 146, 146/1, 146/2, 146/4, 148.
ničnost pravnih poslov - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - prenos maksimalne hipoteke - hipotekarna tožba - cesija terjatve po kreditni pogodbi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine - zavarovanje bodoče denarne terjatve - lex specialis
Pri maksimalni hipoteki torej ni akcesornosti med posamezno terjatvijo in hipoteko, temveč obstaja akcesornost med poslovnim razmerjem in maksimalno hipoteko. Če preneha posamezna terjatev znotraj maksimalne hipoteke, ne preneha tudi maksimalna hipoteka. Če se cedira terjatev, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko, pa se hipoteka ne prenese na novega upnika niti delno.
Gre za izjemo (lex specialis) od splošnega pravila 148. člena SPZ, v skladu s katerim (navadna) hipoteka - če ni dogovorjeno drugače - sledi terjatvi.
Maksimalna hipoteka se torej lahko prenese le, če novi upnik z dolžnikovim soglasjem prevzame celotno pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek terjatve.
ZST-1 člen 5, 5/1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZPP člen 359.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor v pravdi - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera - ugovorni postopek - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - vrednost predmeta spora
V postopku ugovora zoper plačilni nalog za sodno takso ne velja prepoved poslabšanja (reformatio in peius).
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo staršu ne pomeni odvzema ali omejitve starševske skrbi drugemu staršu. Vsebinsko namreč ne posega v starševsko skrb enega ali drugega starša. Pomeni le predrugačenje načina njenega izvajanja, medtem ko pravice in dolžnosti, ki iz starševske skrbi izvirajo, ostajajo nespremenjene.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085944
DZ člen 161. ZOOMTVI člen 26.
namestitev otroka v zavod - pravica do izhodov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti
Sodišče v skladu z določbo 161. člena DZ izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oz. verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Načelo pravnomočnosti tudi pri izdajanju (novih/spremenjenih) začasnih odredb narekuje zadržanost. Sodišče spremeni že izdano začasno odredbo (le) v primerih, ko pride do tako bistveno spremenjenih okoliščin, ki zaradi otrokove ogroženosti zahtevajo spremembo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086547
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 199. SPZ člen 67.
vlaganje v hišo - solastna nepremičnina - popravilo strehe - zamakanje - nujna gestija - izvedenec gradbene stroke - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - neodložljivost del
Dokazno breme o vprašanjih, ki so bila naložena izvedencu gradbene stroke, je bilo v celoti na tožnici. S tem pa tudi z dokazovanjem povezano stroškovno breme. Nedokončano dokazovanje z izvedencem gradbene stroke je zato posledica dokaznega in stroškovnega bremena, ki mu tožnica ni zadostila.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - aktivna legitimacija - sklep o prenosu terjatve
Ker ni z verjetnostjo izkazano prenehanje terjatve, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je podana verjetnost obstoja terjatve iz pogodbe o prodaji poslovnega prostora, ki sicer (razen v smeri prenehanja) ni bila prerekana. Aktivno legitimacijo za tožbo pa je tožnica pridobila na podlagi sklepa o prenosu terjatve z njenega dolžnika nanjo, kar v postopku ni izpodbijano.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - ovire za priposestvovanje - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - zaupanje v zemljiško knjigo - status nepremičnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - nedovoljen predmet pogodbe - predmet izven pravnega prometa - ničnost pogodbe - predhodno vprašanje
Za odločitev o tožbenem zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine s priposestvovanjem glede na okoliščine konkretnega primera ni pravno pomembno, ali je sporno nepremičnino uporabljala izključno tožnica oz. njeni pravni predniki. Sporna nepremičnina namreč predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi in na tem zemljišču priposestvovanje ni mogoče. Glede na status sporne nepremičnine pa tudi ni bistveno, ali je bila tožnica med ugotovljeno dolgoletno izključno uporabo celotne nepremičnine dobroverna ter ali je toženec pridobil solastninsko pravico na nepremičnini v dobri veri in v zaupanju v javne knjige.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00086460
URS člen 15, 15/3, 35, 36, 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. ZPP člen 286.
medijsko pravo - odškodninska odgovornost medijev - pravica do svobode izražanja - kršitev osebnostne pravice - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - obstoj utemeljenih razlogov za sum - domneva nedolžnosti - relativno javna oseba - pravica do zasebnosti - plačilo odškodnine - objava sodbe - kodeks novinarske etike - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - obstoječa sodna praksa
Kodeks novinarjev Slovenije ni pravni predpis, temveč vodilo pri presojanju novinarjevega ravnanja in njegove skrbnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča članek ni objektivno žaljiv, saj v bistvenem povzema zgolj vsebino obvestila za javnost.
Sodišče druge stopnje tožniku delno pritrjuje pri njegovem zavzemanju za višjo odškodnino zaradi neustreznega spoštovanja načela objektivne pogojenosti. Tožnikov primer se po dolžini odvzema prostosti umešča med večmesečne pripore. Dnevni zneski odškodnin zanje so v sodni praksi med 0,03 ter 0,083 povprečne neto plače, večina primerov pa je zgoščeno v razponu med 0,05 in 0,08 povprečnimi neto plačami. To pomeni, da se odškodnina, ki jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje, nahaja na skrajnem spodnjem robu, saj preračunana na dnevni znesek znese 0,03 povprečne plače na dan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00086165
URS člen 22, 25. OZ člen 86, 86/2, 615, 615/1. ZPP člen 112, 339, 339/2, 339/2-8.
najemna pogodba za določen čas - molče obnovljen zakup - pravica uporabe na nepremičnini - plačilo uporabnine za nepremičnine - dobrovernost - podatki v zemljiški knjigi - pravočasnost pritožbe - pritožba, vložena pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika
V skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ se šteje, da je sklenjena nova najemna (zakupna) pogodba za nedoločen čas z enakimi pogoji kot prejšnja, če po preteku časa najemnik (zakupnik) še naprej uporablja stvar, najemodajalec (zakupodajalec) pa temu ne nasprotuje. Zato odsotnost pisnega aneksa po poteku enoletnega roka od sklenitve najemne pogodbe ne pomeni toženčeve slabovernosti, kot to zmotno meni pritožba.
Toženec je bil za obdobje, ko je bil slaboveren, obsojen na plačilo uporabnine. Za obdobje, ko je bil toženec dobroveren in utemeljeno prepričan, da nepremičnino uporablja na podlagi veljavnega pravnega naslova, pa tožnik do uporabnine ni upravičen.