Odstranitev in zamenjava valute bi v konkretnem primeru pomenila spremembo vsebine tega pogoja, posegla bi v njegovo bistvo. Sporna Kreditna pogodba pa, glede na vse navedeno, brez pogodbenega pogoja o valutni klavzuli v CHF ne more obstajati, ne da bi sodišče aktivno poseglo v njeno bistvo in pogodbo preoblikovalo v kredit v drugi valuti (EUR ali kakšni drugi). Pogodba brez ničnega določila po presoji pritožbenega sodišča tako ne more ostati v veljavi, ne da bi sodišče aktivno poseglo v njeno jedro in spremenilo njene bistvene elemente.
Če je kondikcijski zahtevek posledica nične pogodbe, je izhodišče za tek zastaralnega roka trenutek, ko je pogodbena stranka nične pogodbe tisto, kar zahteva sedaj nazaj (denar), plačala. To je namreč trenutek, ko so se stekli pogoji po 190. členu OZ.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo pretirano in neživljenjsko, če bi od upravljavca plaže zahtevali, da bi s stopnic alge odstranjeval tako pogosto, da te sploh nikoli ne bi bile zdrsljive, in sicer če je nameščena ograja, ki take zdrse lahko dobro prepreči. Taka obveznost poleg namestitve varovalne ograje bi pomenila pretirano breme za upravljavce vseh obalnih površin, ki imajo urejen dostop do morja. Zavrniti je torej treba očitek, da če bi hotel čistil alge, ne bi padel, četudi se ne bi držal za ograjo, ker velja ravno obratno.
Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Ker je bilo na ta način ugotovljeno, da deklica ni ogrožena, pri čemer gre za vprašanje materialnega prava in ne za dejansko stanje, dejstvo, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo upnikov in dolžnika, ne pomeni procesne kršitve.
Sodišče prve stopnje je dvakrat odločilo o isti stvari - zavrnitvi presežka predlagateljičinega predloga. Situacija je podobna prekoračitvi zahtevka, zato je pritožbeno sodišče drugo zavrnitev razveljavilo.
Predlagateljica je predlogu za prepustitev stanovanja po ZPND priložila izvršljiv notarski zapis, s katerim je prostovoljno sprejela obveznost, da se bo do 31. 12. 2026 izselila iz spornega stanovanja. Sklep sodišča v postopku po ZPND, s katerim bi predlagateljica pridobila pravico, da v spornem stanovanju biva dlje od navedenega datuma, bi bil v izrecnem nasprotju z izvršljivim notarskim zapisom, torej bi tak ukrep povzročil pravno nedopustno nasprotje med dvema izvršilnima naslovoma, česar sodišče zaradi varovanja načel pravnomočnosti ter zaupanja v pravo ne sme dopustiti.
V primeru nasilja se domneva obrne, tako da velja, da stiki s staršem, ki izvaja nasilje in zato očitno ni primerno opremljen s starševskimi veščinami, niso v korist otroka. Stališče izhaja iz prvenstvene potrebe po varnosti pred nasilnimi dejanji in posledicami doživetega nasilja. Stiki niso v otrokovo korist niti tedaj, kadar je otrok npr. "le" priča nasilja nad materjo, še toliko manj pa v primeru, da je sam neposredna žrtev nasilnega ravnanja. Sodoživljanje družinskega nasilja ogroža otrokovo korist in predstavlja posebno obliko duševne zlorabe (t.j. posebno obliko ustrahovanja) otroka.
Sodišče prve stopnje je v točki 15. obrazložitve pojasnilo, da je smiselno enaka diagnoza bila postavljena že v letu 2018 in je ugotovljena tudi predlogu predlagatelja priloženem izvedenskem mnenju z dne 29. 12. 2025 in njegovi dopolnitvi z dne 2. 4. 2026 (dokaza A1 in A2), zaradi česar sodišče utemeljeno ni imelo razloga, da take diagnoze ne bi sprejelo in upoštevalo mnenja sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki ima prav tako medicinsko znanje.
Sodni izvedenec, pritegnjen v tem sodnem postopku, A. A. je pri nasprotni udeleženki ugotovil duševno (blodnjavo) motnjo, kot sta jo ugotovili tudi sodni izvedenki v izvedenskem mnenju z dne 29. 12. 2025, pridobljenem v nepravdnem postopku N 45/2024, ki je bilo priloženo predlogu predlagatelja (priloge A1 in A2), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo svojo odločitev na podlagi mnenja v tem postopku pritegnjenega sodnega izvedenca A. A.
Pritožba PB P. pa izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je le-to slednjo določilo za obvezno zdravljenje nasprotne udeleženke.
V zvezi s pomislekom iz predloga predlagatelja, da do osebja tamkajšnje bolnišnice nasprotna udeleženka nastopa izrazito paranoidno in bi bilo smiselno pomoč poiskati drugje, pa je sodni izvedenec pojasnil, da bi zaradi narave svoje bolezni v vseh okoljih reagirala enako in to ne bi smelo predstavljati ovire za nadaljnjo obravnavo.
Pri izdaji začasne odredbe, posebej v primerih vsakršnega suma spolne zlorabe, je treba postopati hitro, zato se včasih ne izvajajo zamudni, predvsem personalni dokazi. Prav tako je res, da je mnenje CSD v družinskih postopkih pomembno in da se po svoji tehtnosti ter dokazni moči približuje izvedenskemu mnenju. Vendar pa to ne pomeni, da je lahko standard obrazloženosti odločbe nižji - nižji je zgolj dokazni standard - prav tako ne pomeni, da sodišče sme ali celo mora nekritično slediti mnenju oziroma predlogu CSD.
Predmet odločanja o ugovoru zoper sklep o ukrepih po 19. členu ZPND ni ugotavljanje, ali bi bilo treba sprejete ukrepe podaljšati oz. ali so v času, ko trajajo, še potrebni. ZPND namreč nima določb, ki bi sodišču omogočale, da sprejete ukrepe na ugovor nasprotnega udeleženca skrajša oz., kot je naredilo sodišče v obravnavani zadevi, od določenega dne dalje razveljavi. Poleg tega pa lahko pri odločanju o ugovoru zoper sklep o ukrepih po 19. členu ZPND sodišče upošteva zgolj dejansko stanje ob času vložitve predloga za izrek ukrepov po 19. členu ZPND, saj je bilo to stanje dejstvena podlaga z ugovorom izpodbijanega sklepa.
Teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da podaljševanje objektivnih procesnih rokov, določenih v mesecih - med katere sodi tudi rok za vložitev predloga za nadaljevanje mirujočega postopka iz tretjega odstavka 210. člena ZPP - zaradi sodnih počitnic ni skladno z naravo teh rokov.
Zapustnikova vdova v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imela pooblaščenca, sodišče pa je ni opozorilo, da v pritožbenem postopku ne bo več imela možnosti ugovarjati ugotovljenemu obsegu zapuščine in izločati deleža, ki ji pripada na podlagi skupnega premoženja. Zato so v pritožbi na novo zatrjevana dejstva o nepravilno ugotovljenem obsegu zapuščine dopustna.
Za vprašanje pristojnosti je odločilno stanje ob vložitvi predloga (drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in dejstva, ki so sodišču znana. Kasnejše spremembe se ne upoštevajo.
Obe stranki sta v pritožbenem postopku nanizali okoliščine, ki kažejo na to, da je med njima sporno, ali je toženec na naslovu v A. dejansko prebival. Tožencu mora biti omogočeno dokazovati, da v času vročanja na naslovu, kjer je bila opravljena fikcija vročitve, dejansko ni več prebival. Ker te možnosti toženec še ni imel, je treba zamudno sodbo razveljaviti.
V skladu s 196. členom DZ se preživnina določi v mesečnem znesku za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe oziroma predloga za njeno določitev. Navedeno materialnopravno določbo je sodišče pravilno uporabilo, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje in jo glede na spremenjene okoliščine odmerilo po posameznih časovnih obdobjih, ob upoštevanju obsega stikov otrok z vsakim od staršev.
Kreditne obveznosti praviloma ne zmanjšujejo preživninskih zmožnosti, saj ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obligacijskimi obveznostmi. Le izjemoma je mogoče upoštevati kredit, če gre za obveznost, ki je nujno povezana z zagotavljanjem osnovnih življenjskih potreb zavezanca in zato vpliva na njegovo dejansko preživninsko sposobnost. Načeloma je lahko le stanovanjski kredit, kolikor predstavlja nujen življenjski strošek in ne zgolj povečanja premoženja zavezanca, eden izmed elementov pri presoji materialnih zmožnosti.
Dokazno breme se sploh še ni prevesilo na stran toženke, saj je bilo (osnovno) trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožnici, ki pa mu ni zadostila. Glede na vsebino toženkine utemeljitve, zakaj njena odgovornost ni podana, toženka v konkretnem primeru ni uveljavljala ugovora fingiranosti, temveč splošni ugovor nenastale pravice (da zavarovalni primer sploh ni nastal).
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni namenjeno kaznovanju nedovoljenega ravnanja, prisilnemu spreminjanju življenjskega sloga ali nadomeščanju privolitve v zdravljenje, ki bi bilo za osebo koristno ali celo nujno. Če so in dokler so ravnanja osebe posledica odločitev, ki jih sprejema ob ohranjeni sposobnosti razumeti njihov pomen in posledice, pogoji za prisilno zdravljenje niso podani, četudi so te odločitve in ravnanja nepremišljeni, tvegani, za osebo škodljivi in za druge ogrožajoči. Spreminjanju, odvračanju in preprečevanju takšnih odločitev in ravnanj so namenjene druge oblike pomoči in ukrepanja - bodisi prostovoljne, kot so programi zdravljenja odvisnosti, bodisi prisilne, kadar so za to izpolnjeni pogoji po drugih, na primer kazenskopravnih predpisih.
Iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 9/2024 z dne 17. 12. 2024 izhaja, da je v nenujni zadevi obvestilo iz četrtega odstavka 83. člena ZS obvezna priloga sodnega pisanja, vročenega med poletnim poslovanjem sodišča. Če takšno obvestilo ni priloženo, ni mogoče šteti, da je "fikcija" osebne vročitve nastopila že med poletnim poslovanjem sodišča in da je procesni rok za opravo procesnega dejanja začel teči prvi naslednji dan po njegovem izteku.
Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenja izvršbe. V primeru ugotovljene nevarnosti prodaje dolžnikovega premoženja, zato upniku ni treba izkazovati, bo tožena stranka (dolžnik) kupnino na kakršen koli način skrila ali s prodajo morda zmanjšala svoje premoženje (prodaja pod ceno), če konkretno ravnanje dolžnika in druge okoliščine kažejo, da bo ne glede na to prišlo do onemogočanja ali otežkočenja uveljavitve terjatve oz. bodoče izvršbe.
V skladu s 3. alinejo prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pripada sodnemu izvedencu za študij spisa nagrada v višini 153,00 EUR, če obseg spisa znaša od 201 do vključno 500 strani. Pri odmeri nagrade za študij spisa je torej odločilen njegov obseg oziroma število strani, ki jih je moral izvedenec proučiti. Ker je bil izvedencu naložen študij celotnega pravdnega spisa z vsemi prilogami, okoliščina, da v mnenju ni posebej navedel vseh pregledanih listin oziroma njihovega števila strani, ne vpliva na njegovo upravičenost do nagrade.
Prvi odstavek 286. člena ZPP sicer postavlja jasno določeno točko, do katere morata stranki navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze, vendar ta ne velja absolutno, saj bi pomenilo vzpostavitev eventualne maksime, ki bi strankama nalagala, da na zalogo podajata (nepotrebne) dokazne predloge, ki kasneje ne bodo relevantni. Omenjeni člen v četrtem odstavku določa izjemo od osnovnega pravila, ki dopušča, da stranki dejstva in dokaze navajata tudi po prvem naroku, če jih brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Med izjeme sodijo tudi primeri, ko je stranka za neko dejstvo že podala dokazni predlog pred prvim narokom in je bil ta tudi izveden, naknadno pa je, ker s primarno izvedenim dokazom ni uspela, za dokaz istega dejstva predlagala nov dokaz.
V skladu z določbo četrtega odstavka 48. člena ZVEtL-1, lahko do izdaje odločbe o ugotovitvi pripadajočega zemljišča prijavijo udeležbo v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča vsak pridobitelj stavbe, imetnik stvarne ali obligacijske pravice na njem, ki zahteva ugotovitev njenega obstoja, in druge osebe, ki izkažejo pravni interes v postopku. Iz pritožbenih trditev ne izhaja, da bi bil predmet odločanja o isti stvari tudi v drugih postopkih, prav tako to ni razvidno iz podatkov spisa.