razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - sum storitve kaznivega dejanja - ukrep prepovedi približevanja - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - odtujevanje otroka
Zaključkom sodišča prve stopnje nasprotna udeleženka ne nasprotuje, meni pa, da nastaja položaj, ko se s hčerko še bolj oddaljujeta, zato predlaga izvedbo ukrepov, ki so vsaj glede predloga pritegnitve obeh akterjev porušenega odnosa v strokovno pomoč, smiselni. To ne vpliva na pravilnost z začasno odredbo izrečenega ukrepa, narekuje pa sodišču spremljanje njegovega izvajanja, tudi s pomočjo CSD. Če se med njegovim izvajanjem izkaže, da slabo vpliva na otrokove koristi in je zato otrok ogrožen, ga lahko po uradni dolžnosti ali na predlog spremeni (160. člen DZ).
Odločitev o sodni poravnavi je po svoji naravi končna odločitev, gre za izvršljiv dogovor pravdnih strank o sporni zadevi. Če sodna poravnava ne pomeni končne in celovite odločitve ter se postopek nato nadaljuje z reševanjem spornih vprašanj, odvetniku stroškov za sklenitev pogojnega dogovora, do katerega pa ni prišlo, ni mogoče priznati kot potrebnih za ta postopek.
V pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi je zavzeto stališče, da se lahko podrobnejša obrazložitev odločitve o pravdnih stroških opravi na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sodišče sklicuje in na katerem označi, katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo.
Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso potrebni stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS zagotavlja sodišče.
DZ člen 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14
skupno starševstvo - predlog za izdajo začasne odredbe - dopolnitev predloga - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - sprememba ureditve stikov - omejitev stikov - začasna odredba v družinskih zadevah - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - bistveno spremenjene okoliščine - selitev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neobvezna izvedba naroka
Začasna odredba ni namenjena temu, da bi se z njo ponovno odpirala vprašanja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, temveč le preprečevanju verjetne in neposredne ogroženosti otroka. Poleg tega je treba pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upoštevati tudi potek predhodnega postopka.
Pri odločanju o začasnih posegih v ureditev varstva in vzgoje je treba upoštevati tudi pomen stabilnosti otrokovega življenjskega okolja. Pogoste in hitre spremembe režima varstva in stikov lahko same po sebi negativno vplivajo na otrokovo občutje varnosti in njegov razvoj, zato morajo biti razlogi za takojšnje poseganje v že vzpostavljeno ureditev posebej tehtni.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved razpolaganja z nepremičnino - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - namen prodaje - nepoštenost ravnanja - objektivna nevarnost
V okoliščinah, ko je bila že izdana sodba, s katero je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju razvezana, čeprav odločitev še ni bila pravnomočna, je ravnanje prve toženke moč oceniti kot nepošteno. Tožniku je uspelo z verjetnostjo izkazati namen tožencev, da sporno nepremičnino prodata.
V nasprotju s predpostavko iz drugega odstavka 270. člena ZIZ upniku nedenarne terjatve ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje (prodaja/obremenitev) onemogočilo oziroma otežilo uveljavitev terjatve. Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - isti historični dogodek - nepogodbena odškodninska odgovornost - zavarovalna pogodba - predhodno vprašanje
Obveznost odgovorne osebe temelji na pravilih o nepogodbeni odškodninski obveznosti, medtem ko obveznost zavarovalnice temelji na zavarovalni pogodbi. Gre torej za dve različni pravni razmerji, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Okoliščina, da oba postopka izvirata iz istega historičnega dogodka, zato sama po sebi še ne pomeni, da je odločitev v enem postopku predhodno vprašanje za odločitev v drugem. Prav tako na odločitev ne vpliva dejstvo, da je bila v pravdi zoper zavarovalnico izdana sodba o temelju zahtevka. Ta učinkuje le med strankama tistega postopka in ne veže sodišča v tej pravdi.
Glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZPP okrajno sodišče za zvišan tožbeni zahtevek ni pristojno. Zato je v takem primeru treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, ki določa, da če sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem ko je toženec privolil v spremembo (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe), pristojnemu sodišču. V takem primeru ni mogoče uporabiti določbe 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba med postopkom spremenjena, tožbeni zahtevek je bil zvišan.
etažna lastnina - zemljiškoknjižni predlog - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - predlog za vpis v zemljiško knjigo - odločanje po stanju ob začetku zemljiškoknjižnega postopka
Davek na promet nepremičnin (še) ni bil odmerjen, pa tudi ne plačan. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in je skladno z določbo prvega in drugega odstavka 236. člena ZZK-1 hkrati zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
ZPP člen 12, 87, 87/3, 343, 343/4, 346. ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2
statusni spor - ničnost sklepov - pogoji za začasno odredbo - zavrženje predloga za začasno odredbo - pooblaščenci po ZPP - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče prvega tožnika opozarja, da gre v tej pravdi za zahtevno pravno problematiko, kateri tožnika očitno nista kos. Opozarja ju, da lahko zaradi tega zanju nastopijo škodljive posledice (drugi odstavek 87. člena in 12. člen ZPP), zato naj razmislita o pomoči pravnega strokovnjaka - odvetnika.
ponovna vzpostavitev agrarnih skupnosti in vrnitev njihovega premoženja in premoženjskih pravic - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - izjava o sprejemu dediščine
Namen ZPVAS je, da premoženjske pravice pridobi tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil (z udejstvovanjem v agrarni skupnosti), zato mora imeti dedič možnost, da postane član agrarne skupnosti in posledično dedič premoženja v naravi. Če pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, je potrebno dediču omogočiti pravno varstvo tudi v zapuščinskem postopku, npr. tako, da se zapuščinski postopek prekine in dediča napoti na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - tuj bančni račun - trditveno in dokazno breme - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti
V dopisu, s katerim je bila stranka pozvana k dopolnitvi, ni bila opozorjena na to, da bo v primeru, če dokumentacije ne bo predložila, sodišče štelo, da ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena in bo njen predlog zavrnjen. Tožnica bi na take posledice morala biti opozorjena, da bi lahko ustrezno prilagodila svoj odgovor.
Omejitev iz 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, da je vknjižbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe praviloma mogoče izbrisati le, če je bilo proti njej vloženo izredno pravno sredstvo in je bila odločba nato razveljavljena ali spremenjena, je mogoče preseči, kadar so podane izjemne okoliščine, ko je bila sodna odločba npr. izdana po aktivnem nepoštenem ravnanju stranke, ne pa v primeru, ko je tožnik sodeloval v postopku, v katerem je bila odločba izdana.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 163. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8
upravitelj zapuščine - skrbnik zapuščine - upravljanje zapuščine - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - vročanje udeležencem postopka
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na to, ali bodo že znani dediči po pokojnem, ugotoviti, ali je mogoče postaviti upravitelja dediščine ali pa je potrebno postaviti skrbnika zapuščine. V vsakem primeru bo treba oceniti, ali je potreba po začasnem upravljanju izkazana glede celotne zapuščine ali posameznih stvari, ter natančno opredeliti naloge upravitelja oziroma skrbnika, pri tem in pri izbiri osebe, ki ji bo naložilo opravo teh nalog, pa vzeti v ozir tudi stroškovni vidik.
ZDR-1 člen 35, 45, 179. ZVZD-1 člen 3, 5, 10, 12, 19. OZ člen 131, 149, 150, 169, 174, 179, 186, 352, 352/1, 395, 926, 926/5, 965, 965/1
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - delovni stroj - objektivna odškodninska odgovornost - varnost in zdravje pri delu - pasivna legitimacija - zavarovanje civilne odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - zastaranje odškodninske terjatve - soprispevek delavca - pravica do izvedbe dokaza - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - invalidnina - premoženjska škoda - popolna odškodnina
Zakonodajalec je dejansko razširil pojem delodajalca, kot je opredeljen v ZDR-1 (torej delodajalca, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi), tudi na subjekte, navedene v drugem odstavku 2. točke 3. člena ZVZD-1.
Glede "lastnih delavcev" je treba pogodbo razlagati po polici tako, da riziko lastnih delavcev ni bil izključen, pojem "lastni delavec" pa razlagati v zavarovančevo korist skladno z določbami ZDR-1 in ZVZD-1.
Objektivna odgovornost je pridržana le za stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati in pri kateri obstaja povečana nevarnost za poškodbe tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer. Zanesljivo je ugotovljeno in obrazloženo, da bi bilo mogoče delovno nesrečo in škodo preprečiti z upoštevanjem pravil o varnem izvajanju dela s strani prve tožene stranke.
Tožnik je delal na tehnično nezavarovanem delovišču. Nepravilno zavarovanje delovišča, organizacija dela in neupoštevanje pravil za varno delo, so bili po pravilnih ugotovitvah sodbe poglavitni vzrok, da se je delovni stroj prevrnil v jarek in da se je tožnik pri tem telesno poškodoval.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo in navedlo sodno prakso, po kateri se invalidnina ne odšteva od odškodnine, ampak se vrednoti in upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada za ogled
Pri oporekanju pravilnosti uporabljene metode za izdelavo izvedenskega mnenja torej ne gre za vprašanje, ali je izvedenka delo opravila, temveč za izražanje vsebinskega nestrinjanja z izdelanim izvedenskim mnenjem. To pa ni razlog za odklonitev plačila za opravljeno nalogo.
Na odpad obogatitve se ne more uspešno sklicevati, kdor je plačilo prejel na podlagi pravnomočne sodbe in je z njim razpolagal, čeprav je vedel, da je plačnik zoper sodbo vložil revizijo.
Zastaranje terjatve ni začelo teči prej, preden je tožnik v ponovljenem sojenju izvedel, koliko preveč je pred tem plačal na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila nato razveljavljena in zadeva vrnjena v novo odločanje.
Zaradi nepremagljivih ovir, izvirajočih iz epidemioloških ukrepov, zastaranje ni teklo med 29. 3. 2020 in 31. 5. 2020 in od 19. 11. 2020 do 10. 1. 2021.
ZAgrS člen 50, 50-3, 52. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 25
vračanje premoženjskih pravic - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - določitev dediča - nujni dediči - prednostni vrstni red - izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS.
pravica do izjave v postopku - predlog za preložitev naroka - opravičena odsotnost iz naroka
Iz kopije ambulantnega kartona ne izhaja, da bi bila njegova bolezen nenadna, nepredvidljiva in mu ni omogočala prihoda na sodišče oziroma sodelovanja na naroku. V opravičilu je sicer navedel, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, ima bolečine, zatečeno oko ter posledično vročino, vendar vsebina priloženega ambulantnega kartona navedenega ne potrjuje, prav tako ne vsebina pritožbi priloženega ambulantnega kartona. Iz slednjega izhaja, da ima toženec še vedno občutek bolečine v predelu notranjega dela zgornje veke. S tem pa zaključka sodišča prve stopnje, da njegov izostanek na naroku ni bil upravičen, ni izpodbil. Razlogi, da ni izkoristil pravice do izjave, so na njegovi strani.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - nezmožnost preživljanja
Izpodbijani sklep je procesna odločitev, s katerim sodišče prve stopnje dedičem (le) določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku. To stori tako, da pretehta trditve in dokaze, ki so jih stranke postavile v zapuščinskem postopku. Ocena dokazov, za kakršno se zavzema pritožnik, je pridržana pravdnemu sodišču. Napotitev na pravdo niti na porazdelitev materialnega dokaznega bremena ne vpliva, ga ne "prestavi" z ene stranke na drugo. Tudi o tem, kaj mora kdo dokazati, se bo razpravljalo v pravdnem postopku.
dvom v dokazno oceno - primernost dokaza - pritožbena obravnava
Ker so v slovenskem procesnem pravu vsi dokazi glede na njihovo pomembnost v medsebojnem razmerju prirejenosti, lahko sodišča dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno posebno strokovni znanje, res ugotovi tudi s pomočjo drugih dokaznih sredstev, kakor opozarja tožnica v odgovoru na pritožbo, vendar mora imeti sodišče za to, da se v dokazni oceni ne opre na izvedensko mnenje, res prepričljive argumente (npr. dokazna stiska).
motenje posesti - določen zahtevek - oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti - opis motilnega ravnanja - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - odmera stroškov - urnina - nagrada za zastopanje na naroku
K sklepu priložena fotografija je dokazno sredstvo, ki omogoča nazornejšo predstavo o zatrjevanem motilnem ravnanju. Zahtevek je bil oblikovan jasno, določno in v skladu s sodno prakso. Opisan je bil način motenja in zahtevana vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, vključno s prepovedjo bodočega motenja.