sodna taksa za postopek na prvi stopnji - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - naknadno plačilo sodne takse - delni uspeh v postopku - obstoj predpostavk - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - obravnavanje vloge kot pritožbe - odločanje po vsebini - pravočasna pritožba - obstoj pravnega interesa za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja
Vloge strank je treba presojati po njihovi vsebini in ne po naslovu. Upoštevaje to pravilo in pravilno uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 bi moralo sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot predlog za oprostitev plačila sodne takse, glede na njeno vsebino in čas njene vložitve šteti kot pravočasno pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa kot nov (nedovoljen) predlog za oprostitev plačila sodne takse.
ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4, 34a, 34a/1, 34a/3. ZD člen 28, 28/3. ZST-1 tarifna številka 9211.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - vrednost čiste zapuščine - vrednost nepremičnine - evidenca GURS - cenitev vrednosti nepremičnine - dopustna pritožbena novota - odločanje po prostem preudarku - ugovorni razlog - količnik za odmero takse - določitev nove višine sodne takse - načelo enakega varstva pravic
Pritožnik je že v ugovornem postopku obrazloženo nasprotoval taksni odmeri, ki temelji na vrednosti nepremičnine po podatkih GURS. V pritožbenem postopku je svojo tezo, da je dejanska vrednost nepremičnine nižja od vrednosti kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, podkrepil s cenitvenim poročilom, iz katerega izhaja, da znaša vrednost nepremičnine, ki sodi v zapuščino, 523.276 EUR. V okoliščinah konkretnega primera, ko je dedič po pozivu zapuščinskega sodišča podal izjavo o vrednosti nepremičnine, ki pa nato pri taksni odmeri ni bila upoštevana, šteje pritožbeno sodišče podatek o (po cenilcu ocenjeni) vrednosti nepremičnine (523.276 EUR) za dopustno pritožbeno novoto.
soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - zdravljenje v tujini - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odločitev, ali se naj šoloobvezna otroka, ki obiskujeta prvi razred osnovne šole, udeležita višinskih priprav v tujini v trajanju dobrih treh tednov (v tem času je mati v X na službeni poti), gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in posledično terja soglasje obeh staršev oziroma kadar tega ni, nadomestitev soglasja enega od njih terja izdajo sklepa sodišča (četrti odstavek 153. člena DZ).
Začasna odredba (161. člen DZ) je izjemno pravno sredstvo, namenjeno varstvu otroka v primeru, ko je le-ta akutno ogrožen, zaradi česar ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost meritorne odločitve, sprejete po izvedbi vseh potrebnih dokazov, ampak je razmerja med starši in otroki nujno začasno urediti takoj.
Predlagateljica je tista, ki gre na službeno pot, pri tem pa ni za spregledati, da gre že za šoloobvezna otroka, ki lahko brez težav tri tedne preživita brez matere, saj sta nenazadnje zaupana v skupno varstvo tako očetu in materi in odsotnost stika z mamo ne more predstavljati nujnega oziroma ogrožajočega stanja za otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089303
ZPP člen 206.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - kredit v CHF - predhodno odločanje SEU - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - delna ugoditev pritožbi
Vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, se nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb), saj vprašanj v zvezi s tem delom zahtevka predhodno vprašanje VSRS ne naslavlja.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - pavšalne navedbe - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - posebni varovalni ukrepi
Ker udeleženka v pritožbi posebej izpostavlja tudi to, da je bil v teku zdravljenja uporabljen poseben varovalni ukrep (telesno oviranje s pasovi - glej tretji odstavek 29. člena ZDZdr), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zakonske pristojnosti, da bi dovoljevalo ali preverjalo utemeljenost uporabe takega ukrepa nima. Ta se namreč odredi praviloma s strani zdravnika zaradi omogočanja zdravljenja ali zaradi odprave oziroma obvladovanj nevarnega ravnanja osebe, če so izpolnjeni še drugi zakonski pogoji; nadzor nad odreditvijo in izvedbo pa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti. Izvedbo takega nadzora lahko na podlagi osmega odstavka 29. člena ZDZdr predlaga tudi udeleženka. Pritožbeno sodišče tudi nima nobene zakonske podlage za to, da bi odločalo o tem, kateri zdravniki sodelujejo pri zdravljenju in kateri ne.
razveljavitev zakonske zveze - civilna oseba - zmota - razveza zakonske zveze
V skladu z 51. členom DZ lahko zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v zakonsko zvezo, zahteva njeno razveljavitev.
Da so osebne lastnosti pri nasprotnem udeležencu, ki jih je predlagateljica ugotovila kmalu po sklenitvi zakonske zveze, torej okoliščine, katerim nasprotni udeleženec niti obrazloženo ne nasprotuje, in sicer, da je bil pred poroko s predlagateljico, v številnih spolnih zvezah v zameno za denar, darila, luksuzno življenje itd., kar izhaja iz obsežne pisne komunikacije, ki jo je predložila predlagateljica in za katero je nasprotni udeleženec sam pojasnil, da izvira iz leta 2015 oz. 2016, za slednjo pa je predlagateljica izvedela štiri mesece po poroki ter je po njenem mnenju v popolnem nasprotju z njenimi temeljnimi moralnimi vrednotami in prepričanji, takšne, da predstavljajo zmoto o osebnostnih lastnostih nasprotnega udeleženca oz. za zmoto v civilni osebnosti, saj nasprotni udeleženec nikakor ni oseba, za katero se je pred sklenitvijo zakonske zveze predlagateljici izdajal.
Po oceni sodišča druge stopnje so s strani nasprotnega udeleženca zamolčana dejstva, glede načina zagotavljanja materialnih dobrin oziroma načina življenja pred sklenitvijo zakonske zveze - ukvarjanje z moško prostitucijo, pošiljanje in prejemanje golih fotografij žensk, o lastnostih osebe, ki nesporno vplivajo na odločitev za (ne)sklenitev zakonske zveze in zamolčanje takšnih lastnosti predstavlja zmoto glede osebe zakonca.
določitev stikov med staršem in otrokom - določitev višine preživnine za otroka - stalno prebivališče otroka - skupno starševstvo
Pri skupnem starševstvu je nujna tudi odločitev sodišča o preživljanju otroka (139. člen DZ). Primarno je preživljanje v naravi. Ko je otrok pri enem od staršev, ta starš svojo preživninsko obveznost izpolnjuje neposredno, v naravi (zagotavljanje bivanja, hrane, prevoza, dnevne skrbi itd.). Pri skupnem starševstvu pa se lahko določi denarna izravnava. To ni klasična preživnina, temveč znesek, ki ga starš z večjimi obremenitvami z otrokom ali z večjimi plačilnimi zmožnostmi plačuje drugemu staršu, da se zagotovi čim bolj enoten življenjski standard otroka v obeh gospodinjstvih in pravično porazdeli finančno breme. Denarna izravnava se določi pod pogoji, če čas bivanja otroka pri starših ni enak, ali če ima en starš bistveno boljše materialne in pridobitne zmožnosti. Odločitev o denarni izravnavi pa ne predstavlja matematične operacije. Gre za vrednoto presojo pri kateri sodišče na podlagi prostega preudar
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba na predlog stranke - ogroženost otroka - nasilje v družini - načelo otrokove koristi - neformalni razgovor otroka s sodnikom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepričljiva dokazna ocena - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - določitev stikov s sodno poravnavo - začasna sodna poravnava - začasna ukinitev stikov - onemogočanje stikov z očetom - razlog - ponovna vzpostavitev stikov - pavšalne pritožbene navedbe - konkretizacija pritožbenih navedb - kršitev pravice do izjave v postopku - neizvedba dokaza
Že materin predlog za izdajo začasne odredbe za določitev stikov pod nadzorom, s katerim mati predlaga, da se stiki z očetom določijo, kaže na to, da mati stikov ne onemogoča, temveč je stike začasno prekinila le zaradi navedb deklic o nasilju.
Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje ali kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno ali je bilo napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bil ta dokaz izveden oziroma bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.
motenjski spor - začasna ureditev razmerja - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izjemni primer - pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku - del pravdnih stroškov
Motenjski spori že sami po sebi predstavljajo začasno varstvo posesti, zato je regulacijska začasna odredba dopustna le v nujnih primerih, ob verjetno izkazani težko nadomestljivi škodi ali grožnji sile.
Sodišče prve stopnje je pri sprejemu odločitve v obravnavani zadevi ustrezno izhajalo iz izhodišča, da tožnik izvršuje posest kot služnostni upravičenec, služnostnemu upravičencu pa je posestno varstvo zagotovljeno le v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti. Stvarna služnost pomeni poseg v lastninsko pravico vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, zato jo je treba izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (prvi odstavek 219. člena SPZ), vsak poseg v njeno izvrševanje s strani lastnika služeče nepremičnine pa ne upravičuje posestnega varstva. Služnostni upravičenec je upravičen do posestnega varstva le, če dejanje lastnika služeče nepremičnine preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje služnosti.
posojilno razmerje - izročitev denarja - dokazilo o izročitvi denarja - višina posojila - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - presoja verodostojnosti - povračilo stroškov prevoda listin - preverjanje stroškovnika
Tožnik je bil pozvan, da predloži (le) prevod prometnega dovoljenja. Ker prevodov ni naročilo sodišče, ni mogoča odmera v skladu s Pravilnikom o sodnih tolmačih.
stroški porabe električne energije - stroški solastnika - uporaba nepremičnine - stanovanjski stroški - spor majhne vrednosti
Materialnopravno pravilno je, ob sklicevanju na določbo 68. člena SPZ, presodilo, da vtoževani stroški distribucije električne energije in komunalnih storitev ne sodijo med stroške, ki se nanašajo na stvar kot celoto, ampak med individualne stroške posameznega solastnika, ki so posledica njegovega delovanja oziroma uporabe nepremičnine.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 161/1. ZIZ člen 273a. ZNP-1 člen 42, 100.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka
Zaradi morebitnega neizvrševanja stikov med očetom in otrokom je podana ogroženost otroka, kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe po določbi prvega odstavka 161. člena DZ. Takšno presojo je sodišče sprejelo na podlagi strokovnega poročila CSD iz katerega izhaja, da so stiki med otrokom in očetom nujni zaradi povezanosti otroka z očetom tudi, če so časovno kratke narave.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - etažni lastniki kot sosporniki - dispozitivno enotno sosporništvo
Drži, da se lahko pri enotnem sosporništvu spor reši samo na enak način za vse sospornike, vendar v materialnopravnem smislu glede na končne meritorne odločbe. V tem postopku gre za dispozitivno enotno sosporništvo, pri katerem so med postopkom možne tudi različne procesne odločitve glede posameznih sospornikov. Takšna je že odločitev o tem, da se postopek zoper četrto tožečo stranko zaradi umika tožbe ustavi.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 31, 33, 34. ZPP člen 4, 4/1, 236a.
sodno varstvo (so)posesti - tožba zaradi motenja posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - narava spora - začasna ureditev razmerja - obrazložen ugovor - pritožba zoper sklep o ugovoru - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - odklop vode - dovoljena samopomoč - prepričljiva dokazna ocena - graja dokazne ocene - načelo kontradiktornosti - pisna izjava priče - zaslišanje priče - neposredno ustno zaslišanje - oznaka nepremičnine v izreku - zmota o številki nepremičnine - očitna pisna pomota - materialno procesno vodstvo - etažni lastniki kot tožniki
Ugovor mora biti obrazložen. Dolžnik mora navesti relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ter predložiti dokaze, s katerimi jih dokazuje.
V ugovornem postopku, v katerem je že vzpostavljena kontradiktornost (obravnavajo se navedbe in dokazi obeh strank), se ponovno preverja zgolj utemeljenost ugovornih razlogov, izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne izpodbija, pa ne (več).
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga ZIZ ne definira. Glede na vse okoliščine primera ga v vsakem primeru posebej napolnjuje sodna praksa. Pomemben element pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe je narava spora, v katerem je odredba predlagana, in njegov namen.
Navedba ID znaka v izreku sodne odločbe glede na jasen opis prostora za identifikacijo spornega poslovnega prostora ni potrebna, očitno pomoto v zapisu ID številke pa lahko kadarkoli odpravi tožeča stranka (v predlogu) in sodišče (v sklepu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00089315
OZ člen 557. ZD člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za vrnitev darila v zapuščino - kavza pogodbe - neodplačno razpolaganje - darilo - prepričanje kot dokazni standard - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - dokazni predlog za zaslišanje priče - grajanje procesnih kršitev - konkretno prerekanje - priznana dejstva - zavlačevanje postopka
Ugovor procesne kršitve, ki ga poda stranka takoj na glavni obravnavi, mora biti določen in konkreten. Namen takojšnjega grajanja procesne kršitve je namreč, da se pravočasno doseže, da se morebitna kršitev lahko odpravi že pred sodiščem prve stopnje. Res pa je, da je grajanje lahko določno in konkretno le, če sodišče obrazloži razloge za neizvedbo določenega dokaza. Ker sodišče v obravnavanem primeru pred koncem glavne obravnave ni pojasnilo, katerega dokaza in zakaj ne bo izvedlo, ampak je sklenilo le, da se ostali predlagani dokazi kot nepotrebni zavrnejo, tudi tožnik ni mogel določno in konkretno grajati procesne kršitve. Tako je zadoščalo, da je ugovarjal procesni kršitvi zaradi neizvedbe vseh dokazov.
ZPP člen 70, 70/5, 70/6, 300, 300/3, 359, 365, 365-3. Sodni red (2016) člen 161, 161/2, 156.
predlog za izločitev uradne osebe - strokovni delavec CSD - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - pravnomočno rešena zadeva - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - prepoved reformacije in peius
Pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je posledica pomanjkanja pravnega interesa zavrnitev predloga. Če stranka nima pravne koristi za obravnavanje njenega predloga, je posledica zavrženje, ne pa zavrnitev, predloga. Za tak primer gre v obravnavani zadevi. Kajti četudi bi bil predlagateljev predlog za izločitev strokovnih delavk CSD, ki sta podajali strokovno mnenje v zadevi II N 77/2023, utemeljen, predlagatelj od tega ne bi imel nobene koristi, ker je postopek II N 77/2023 že pravnomočno zaključen.
ZZK-1 člen 19. ZPP člen 285, 286a, 286a/1, 328. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 269.
tožba za ugotovitev stvarne služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - služnost na delu nepremičnine - pritožba zoper popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dostopna pot - obseg in vsebina stvarne služnosti - pravica do izjave stranke - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznih predlogov - informativni dokaz - dokaz z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - celovita dokazna ocena - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
Pridobitev služnostne pravice na podlagi priposestovanja zahteva presojo in upoštevanje časovno kontinuirane uporabe služečega zemljišča v določeni priposestvovalni dobi. Morebitno spreminjanje obsega in uporabe poti po izteku priposestvovalne dobe ne izključuje pridobitve ožje služnosti.
SPZ člen 31, 32, 33, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
spor zaradi motenja posesti - vračilo v posest - izročitev ključev - zadnje mirno posestno stanje - soposest - način izvrševanja posesti - občasno izvrševanje posesti - dejansko prebivanje - izselitev iz skupnega stanovanja - opustitev posesti - volja opustiti posest - razlog opustitve posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč - neposredna nevarnost - prepričljiva dokazna ocena - materialni dokaz - dokazna ocena verodostojnosti prič - dokazna ocena izpovedi prič - psihične težave - nasprotujoče izjave - načelo venire contra factum proprium - ugovor protispisnosti - nasprotje med vsebino zapisnika in povzetkom vsebine v sodbi - branje prepisa zvočnega zapisa
Začasen umik iz nepremičnine (po zakonskem prepiru), kot tudi vikend oddih ali potovanje, ne pomeni, da je oseba opustila (so)posest na nepremičnini, v kateri dejansko prebiva. Ni nujno, da soposestnik posest na nepremičnini izvršuje enako pogosto in enako intenzivno, kot drugi. Prav tako je o (so)posesti mogoče govoriti tudi tedaj, ko eden od soposestnikov nepremičnino uporablja zgolj občasno.
začasna odredba - omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo
Omejitev starševske skrbi je najblažji ukrep trajnejšega značaja za zaščito koristi otrok v skladu s prvim odstavkom 171. člena DZ. Slednjega je mogoče izreči, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera s tem ukrepom dovolj zavarovana.