ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4. ZSVarPre člen 54a, 54a/1, 54a/3. ZSVarPre-E člen 9, 9/1.
varstveni dodatek - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost prejete pomoči - valorizacija
Zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena ZD v delu, ki določa omejitev do višine "vrednosti" prejete pomoči, je vsebinsko odprto - gre za večpomensko zakonsko besedilo, ki terja razlago njenega pomena. Zmotna je pritožbena teza, da že zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena DZ, s tem, ko uporablja izraz "vrednost" prejete pomoči, terja razlago, da gre za valorizirano vrednost pomoči.
predlog za spremembo začasne odredbe - zavrnitev predloga - nespremenjene okoliščine - stiki pod nadzorom - Center za socialno delo (CSD) - namen stikov - odvisnost od alkohola - načelo otrokove koristi
Okoliščine, ugotovljene v času izdaje izpodbijanega sklepa, se v primerjavi z okoliščinami, ki so bile podlage za izdajo začasne odredbe z dne 22. 4. 2025, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, niso spremenile v takšni meri in na takšen način, da bi to utemeljevalo popolno prenehanje nadzora Centra nad izvajanjem stikov med očetom in otroki. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo pritožnikov predlog za spremenjen način izvajanja stikov brez nadzora CSD kot časovno preuranjen, saj vsi razlogi za nadzorovane stike še niso bili v celoti odpravljeni in je določena stopnja previdnosti še vedno potrebna.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090554
DZ člen 67, 69, 69/1, 71, 71/1. SPZ člen 66, 66/3. ZIZ člen 272, 272/1
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje razvezanih zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - nepopolna trditvena podlaga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedovoljena pritožbena novota
Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.
stranska intervencija - sosporniška intervencija - enotno sosporništvo - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - objava članka - žaljivost članka - avtorsko delo - avtorska pravica na novinarskem prispevku - novinar - oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša - predlog za denarno kaznovanje
Sosporniška intervencija je urejena za primere, ko bi imel intevenient, če bi bil tožen, položaj enotnega sosopornika, in sicer zato, ker vsi enotni sosporniki niso vedno nujni sposporniki. Ravno za tak primer gre. Pritožnik ni tožena stranka, kar je v dispoziciji tožnice. Ker pa se bo, kot rečeno, sodna odločba nanašala na njega, saj je avtor članka, katerega odstranitev se zahteva in za katerega se terja opravičilo zaradi zatrjevane neresničnosti in posega v tožničine pravice, mora imeti možnost v postopku sodelovati na toženi strani kot njen intervenient.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00090424
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1. ZPP člen 22.
spor o pristojnosti - izbirna krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - varstvo koristi otroka
Prvi odstavek 13. člena ZNP-1 določa posebno izbirno krajevno pristojnost zaradi zaščite otrok kot ranljive skupine in predstavlja realizacijo načela splošne otrokove korist.
V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
pritožba v sporu majhne vrednosti - prodajna pogodba - prostovoljna garancija - pogodbena garancija - skrita napaka - pravočasno grajanje napak - garancijska doba - odprava napake v garancijski dobi - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni informativni dokazi
Trditev o tem, katera popravila so bila nepotrebna in kateri material je bil po nepotrebnem zamenjan, toženec ni podal. Toženec prav tako ni pojasnil, v čem naj bi bilo nepravilno rokovanje tožnika z ogrevalnim sistemom. V tem delu zato velja pritrditi tožniku, ki v odgovoru na pritožbo opozarja, da bi bil dokaz z izvedencem brez ustreznih predhodnih trditev nedovoljeni informativni dokaz.
spor majhne vrednosti - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Sklep o dedovanju mora vsebovati sestavine iz določb 214. člena ZD. Med njimi ni vrednosti posameznih predmetov iz zapuščine, kar pomeni da, tudi če so zajete v izreku sklepa o dedovanju, nimajo učinka materialne pravnomočnosti, ki bi vezale sodišča ali upravne organe v drugih postopkih.
V primeru priporočenih pošiljk pa se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom 15. dne od dneva oddaje pošiljke na pošto, če je pošiljka bila poslana na zadnji posredovani naslov. S takim dogovorom, ki velja tudi za vročanje izjave o odstopu od kreditne pogodbe, sta se pravdni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne odpoved pogodbe učinkovati po preteku 15 dni od oddaje priporočene pošiljke, če se je tožnica odločila odstop od pogodbe vročiti po pošti. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico. V tem primeru namreč ne gre za vročanje v sodnem postopku, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami ZPSto-2. Drugačno tolmačenje teh pogodbenih določil, za kar se zavzema toženec v pritožbi, ni utemeljeno.
stroški pravdnega postopka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - delni uspeh v pravdi - povrnitev pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka
Uspeh tožnice s podrejenim zahtevkom ob neuspehu s primarnim zahtevkom zahteva uporabo pravil za delni uspeh v pravdi. Po določbi drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.
nujna pot - predlog za določitev nujne poti - zavrnitev predloga - ustanovitev nujne poti - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - predlog za izločitev izvedenca
Nujna pot je lahko ustanovljena le, če ne onemogoča ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremičnine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka bi bila ob dovolitvi nujne poti izključena od uporabe svoje nepremičnine, vrednost nepremičnine bi se bistveno zmanjšala, nesorazmerno bi bilo poseženo tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.
Po stališčih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvorišč, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti.
V obravnavanem primeru niso podani pogoji za določitev nujne poti skozi zaprto garažo nasprotne udeleženke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti večstanovanjske stavbe.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obvestilo policiji - denarna kazen - izterjava denarne kazni - procesno dokazno breme - materialno dokazno breme - zaslišanje otroka - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ponavljajoče se kršitve - namen denarne kazni - sorazmernost posega
Ni videti razlogov, da tudi denarna kazen, določena za kršitev zapovedane opustitve na podlagi ZPND, ne bi bila izrečena za vsako kršitev zapovedane opustitve, izrečeno s sodno odločbo. Namen denarne kazni je prvenstveno v zagotovitvi varstva žrtve pred nasilnimi ravnanji. Dolžnika naj izrek denarne kazni (in ne šele izvršitev, kot meni pritožnik) odvrne od kršitve izrečenih ukrepov. V nasprotju s tem namenom bi bilo stališče, da se prvotno izrečena kazen izreče ne glede na to, kolikokrat je dolžnik kršil s sodno odločbo izrečeno prepoved. Ker izvedba postopka po naravi stvari terja določen čas, se v primeru ponavljajočih kršitev v krajšem časovnem obdobju sodišče ne more odzvati na vsako od kršitev (ugotoviti kršitev, naložiti plačilo izrečene denarne kazni in določiti novo, višjo denarno kazen). Če bi se za vse kršitve, izvršene v času do izdaje sodne odločbe, izterjala le ena denarna kazen, bi bil kršitelj prej vzpodbujen k ponavljanju kršitev, kot pa da bi ga denarna kazen od njih odvračala. Namen denarne kazni bi bil izjalovljen.
vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - mnenje otroka - ponovna vzpostavitev stikov
Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom.
začasna odredba o preživnini - začasna določitev preživnine - zvišanje preživnine - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - ogroženost otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - zmožnost preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - obseg stikov - konfliktnost med starši - obveznost preživljanja otrok - standard obrazloženosti odločbe
Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00091177
ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 22a, 22b, 22b/4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 340, 341, 358.
nasilje v družini - pogoji za izrek ukrepa - test sorazmernosti - relevantno časovno obdobje - ukrep prepovedi vstopa - trajanje ukrepa - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - psihično nasilje - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Glede na samo težo dejanj nasprotnega udeleženca, ter dejstvo, da je iz solastniške nepremičnine odstranjen že od 13. 8. 2025, je izrečen v predolgem trajanju. Dejstvo je, da imata udeleženca postopka nerešena premoženjska razmerja, ki jih tudi v trajanju enega leta ne bosta uspela razrešiti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 15, 15/2, 15/3, 15/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-2.
plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - materialni položaj - lastništvo traktorja - dejanski lastnik vozila
Sporni traktor je sicer registriran na prvega toženca in je ta lahko njegov formalni lastnik, vendar pa toženec utemeljeno opozarja, da ni njegov dejanski lastnik in da z njim zato ne more razpolagati. V takem primeru se takšno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - litispendenca
Izpolnjenost zakonskih pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pri določeni osebi se namreč nanaša na določen trenutek in ni nujno, da je to pogojeno s kakšnim novim historičnim dogodkom iz zunanjega sveta. Gre namreč za presojo človekovega zdravstvenega stanja, njegovega razumevanja realnosti in posledično vprašanja ogrožanja. Navedeno se v času lahko spreminja pod vplivom istih (preteklih) dogodkov. Ne gre za 'zahtevek', ali za 'terjatev', pač pa za zdravljenje posameznika v točno določenem času in prostoru. Nedopustno bi bilo kvečjemu voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev se ne upoštevajo obveznosti (iz naslova neplačane sodne takse), ki so predmet odprtih izvršilnih postopkov (prva točka prvega odstavka 13. člena ZUPJS).
Ker tožniku za obravnavani postopek (še) ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, odločitev o njegovem predlogu za taksno oprostitev ne more biti oprta na določbo tretjega odstavka 10. člena ZST-1.
URS člen 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 156, 158, 158/2, 162, 171, 172, 174. ZPrCP člen 87, 87/7.
začasna odredba o varstvu otrok - stopnja verjetnosti - pravica do družinskega življenja - odvzem mladoletnega otroka - načelo najmilejšega ukrepa - časovne meje pravnomočnosti
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bistvena razlika med pogoji za izdajo začasne odredbe in izrekom ukrepa trajnejšega značaja ni le v dokaznem standardu pri oceni ogroženosti otroka, ki mora biti pri izdaji začasne odredbe izkazana s stopnjo verjetnosti, pri izdaji ukrepa trajnega značaja pa s stopnjo prepričanja, ampak tudi v stopnji ogroženosti otroka. Kajti nižji kot je dokazni standard (verjetnost), bolj tehtni morajo biti razlogi za poseg države v pravico do družinskega življenja (iz 54. člena Ustave in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) z odvzemom otroka (huda ogroženost). Zato lahko do odvzema otrok staršem praviloma pride zgolj na podlagi odločitve o glavni stvari po 174. členu DZ (kjer zadošča "navadna" ogroženost ob dodatnem upoštevanju načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ), zgolj izjemoma (v primeru s standardom verjetnosti izkazane hude akutne ogroženosti otroka) je mogoče mld. otroka odvzeti staršem z začasno odredbo.
Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagatelj ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta mladoletna A. A. in B. B. v matični družini tako hudo ogrožena, da so hudo ogroženi cilji njune socializacije in njunega razvoja v samostojno in hkrati družabno bitje, kar bi upravičevalo izdajo sporne začasne odredbe pred odločitvijo o predlagateljevem predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja. Začasna odredba o odvzemu otrok staršem je namreč izjemen, nujen ukrep, ki ga ni dopustno izdati zgolj zato, da bo se otroku zagotovila največja korist ali zato, ker je izkazana zgolj njegova "navadna" (ne pa huda) ogroženost.
URS člen 41, 41/3. DZ člen 136, 136/1, 137, 137/4, 151, 151/4. KOP člen 14, 14/2
začasna odredba - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - šolanje - srednja šola - kolizijski skrbnik otroka - razlogi za prenehanje ukrepa - varstvo koristi otroka - upoštevanje otrokovih želja - versko ali drugo prepričanje - obrazložen odstop od sodne prakse
V okviru svobode vere Ustava RS nasprotni udeleženki zagotavlja pravico, da otroka versko vzgaja v skladu svojim prepričanjem (tretji odstavek 41. člena Ustave). Ta ustavna pravica zavezuje sodišče, da spoštuje njena verska prepričanja tudi na področju šole in izobraževanja, ko presoja njena dolžnostna ravnanja v zvezi s šolanjem otroka, ki so sestavni del starševske skrbi.