odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - odvetniški stroški - vrednost spornega predmeta - višina nagrade odvetnika - odgovor na tožbo
Neutemeljen je očitek, da je šlo pri pri strošku za sestavo odgovora na tožbo, ki je bil priznan tožencema, za nepotreben strošek. Dejstvo je, da je sodišče vročalo tožencema tožbo, na katero sta imela z zakonom predpisano pravico odgovoriti.
DZ člen 163. ZNP-1 člen 100, 105, 108. ZSV člen 49, 69, 70. ZIZ člen 226, 226/1, 226/3, 226/4, 226/5, 226/6, 238f.
stiki staršev z otrokom - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - trajanje stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ukrepi za varstvo koristi otroka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - Center za socialno delo (CSD) - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - dokazni standard verjetnosti - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - primerna višina denarne kazni
Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj; v stroki je enotno sprejeto, da je (neupravičena) prikrajšanost za te odnose za otroka ogrožajoča.
Namen stikov pod nadzorom je vzpostaviti pogoje za izvajanja stikov v domačem okolju, njihovo dejansko trajanje pa bo v največji meri odvisno od ravnanja udeležencev.
Glede na pomen pravice do stikov in v konkretnem primeru ugotovljeno grobost posega vanjo višina zagrožene denarne kazni, ki naj zagotovi njeno uresničenje, ni pretirana. To velja tudi upoštevajoč premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka in stranski intervenient nista upravičena do odmerjenih pravdnih stroškov, ker nista z ničemer pripomogla k rešitvi zadeve. Kot izhaja iz pregleda spisa, je toženka v obravnavani zadevi vložila odgovor na tožbo z dne 25. 10. 2022, stranski intervenient pa je dne 24. 11. 2022 prijavil stransko intervencijo in vložil prvo (in edino) pripravljalno vlogo z dne 8. 5. 2023. S temi procesnimi dejanji je po eni strani toženka preprečila izdajo zamudne sodbe, stranski intervenient pa je izkoristil svojo pravico priglasiti intervencijo na strani toženke in sodelovati v postopku. Z navedenima vlogama sta toženka in stranski intervenient obrazloženo odgovorila na tožničine navedbe in predloge. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi razpisan le en narok za glavno obravnavo, toženka in stranski intervenient pa imata pravico sodelovati na naroku in priglasiti stroške. Iz tega razloga pritožbeno sodišče zaključuje, da so navedena procesna dejanja toženke in stranskega intervenienta ter pravdni stroški v tej zvezi bili potrebni za pravdo, zaradi česar jih je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP utemeljeno odmerilo v breme tožnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00083915
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/1, 21/3. OZ člen 39, 39/4, 371, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2.
ničnost kreditne pogodbe - ničnost vknjižbe hipoteke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - neposredna uporaba direktive - sodna praksa SEU - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo profesionalne skrbnosti - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - valutno tveganje - konverzija - kršitev pojasnilne dolžnosti - monetarni nominalizem - retroaktivna uporaba predpisa - načelo lojalne razlage prava EU
Vsebina pojasnilne dolžnosti mora biti takšna, da lahko potrošnik razume konkretno delovanje pogodbenega pogoja in oceni potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za svoje finančne obveznosti. Banka ga mora opozoriti na veliko stopnjo valutnega tveganja, ker so nihanja, zlasti v dolgoročnem obdobju, potencialno velika in lahko povzročijo potrošniku neugodne posledice za njegove finančne obveznosti, ki jih ne zmore (več) obvladovati.
ZIZ člen 6, 6/5, 15. ZPP člen 249, 249/1, 365, 365-2.
nagrada in stroški izvedenca - nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov - pravica do nagrade za opravljeno delo - izvedenina - izvedensko mnenje - cenilec - cenitveno poročilo - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Ker je cenilec naloženo delo opravil (kar pritožbeno ni izpodbijano), ima v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ ter določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pravico do povračila stroškov, kakor tudi pravido do nagrade za opravljeno delo. Dolžnik pa višini odmerjene nagrade in nadomestila za stroške cenilca ne nasprotuje obrazloženo in konkretizirano.
SPZ člen 32, 33, 33/3. ZIZ člen 15, 226, 226/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - protipravnost posega v posest - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nedenarna nenadomestna obveznost - izvedba predlaganih dokazov - prekinitev postopka zaradi stečaja - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - neprerekana dejstva
Skladno s tretjim odstavkom 33. člena SPZ lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da protipravnosti posega v posest ni mogoče izključiti s pravnim poslom. Nedopustno je reševanje sporov med najemnikom in najemodajalcem na način, da se skuša najemojemalca prisiliti k plačilu najemnine ali stroškov z odklopom elektrike, vode, ipd.
Ker je toženec tisti, ki je odklopil elektriko in prekinil dotok vode v lokala tožnikov, oziroma je bilo to storjeno po njegovem nalogu, je on tisti, ki mora vzpostaviti prvotno stanje ne glede na to, če bi to lahko naredila tožnika ali kdo tretji. Razlog za to je v nujnosti hitrega ukrepanja.
Tožencu ni mogoče naložiti vzpostavitve prejšnjega stanja na način, ki presega njegova motilna ravnanja.
Prepoved nadaljnjega motenja presega domet regulacijske začasne odredbe. Izdaja začasne odredbe je pridržana za izjemne situacije, ko je treba zaradi preprečitve nenadomestljive škode ali nasilja še pred zaključkom kontradiktornega postopka začasno urediti med strankama postopka sporno razmerje; morebitnih bodočih motenj posesti z regulacijsko začasno odredbo ni dopustno urejati.
Za izrek denarne kazni po 226. členu ZIZ zgolj s stopnjo verjetnosti ugotovljena dejstva ne zadostujejo.
Materialnopravno zmotno stališče tožnikov, da se lahko predlagana denarna kazen izreče za vsak dan kršitve, sodišču ne daje podlage za odločanje preko zneska, navedenega v predlogu za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/2.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški - kriteriji za oceno zahtevnosti - cenitev vrednosti nepremičnine - dodatna vprašanja izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja - zahtevnost mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi izvedenca, da izvedencu niso bili naloženi le pregled spisa s prilogami, oprava ogleda in cenitev sporne nepremičnine pred in po razpadu zakonske zveze, ampak mu je sodišče prve stopnje naložilo, da opravi ogled po posebnimi pogoji in mu postavilo tudi več kompleksnih vprašanj. Gre za izvedencu v okviru opredeljene naloge izdelave izvedenskega mnenja zastavljena specifična vprašanja glede na naravo in vrsto spora (spor o obsegu skupnega premoženja in deležev na tem premoženju ter podredno zaradi vrnitve vlaganj), kar pomeni, da je bila izvedencu glede na vrsto in kompleksnost zadeve naložena obsežnejša naloga od običajne, zato ima izvedenec prav, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za izdelavo pisnega mnenja, kot jo je priglasil – to je 525 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje po prvem odstavku 40. člena Pravilnika.
DZ člen 157, 157/2, 158, 158/1, 161, 177. ZNP-1 člen 96, 96/1, 96/2.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ogroženost otroka - kolizijski skrbnik otroka - mnenje otroka - razgovor z otrokom
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. člena DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
preživnina - zahtevek na zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - študij - študentsko delo - potrebe preživninskega upravičenca - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - državna štipendija
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagateljičino državno štipendijo štelo kot del njenih dohodkov, ki ga je treba odšteti od zneska ugotovljenih potreb. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče od nje zahteva, da naj si del svojih potreb krije z zaslužkom od študentskega dela.
tožba za nedopustnost izvršbe - predlog za prekinitev postopka - zavrženje tožbe - ugovor tretjega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - preuranjena tožba
Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse. V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. člena DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Dedna izjava namreč deluje retroaktivno, šteje se, da oseba, ki se je dedovanju odpovedala, nikoli ni bila dedič. Dokler ima pravico odpovedati se dedovanju, je ta oseba "začasni dedič".
Da zapuščinski postopek po pokojnem tožniku še ni pravnomočno zaključen, ni ovira, da se pravdni postopek ne bi nadaljeval. Kdo so dediči, se je sodišče prve stopnje očitno odločilo reševati samo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - izredno priposestvovanje - ugotovitev lastninske pravice - neopravičljiva zmota - dobroverna posest - domneva dobre vere - prevalitev dokaznega bremena - običajna skrbnost - skrbnost v pravnem prometu - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev zahtevka
Le izjemne okoliščine opravičujejo zmotno prepričanje posestnika, da je lastnik nepremičnine. Še strožji standard presoje pa je potreben v primerih, ko priposestvovalčevo dobroverno prepričanje o lastništvu temelji na pridobitvi posesti od osebe, ki ni zemljiškoknjižni lastnik. Takšni primeri se ocenjujejo na podlagi ožjega in bolj izjemnega sklopa okoliščin.
Zmota tožnikov o tem, komu dejansko pripada sporna parcela oziroma, da je bila tudi sporna parcela predmet pogodbe, ob obrazloženem zaradi njune neskrbnosti ni opravičljiva oziroma njuna dobra vera ni izkazana.
dedovanje - lastnoročna oporoka - delilni načrt - skica - oporočno razpolaganje - spor o vsebini oporoke - prava volja oporočitelja - obstoj solastnine - poseg v solastninsko pravico - razpolaganje s tujim premoženjem - ničnost oporoke - delna ničnost
Iz oporoke in delilnega načrta izhaja, da je zapustnik opravil delitev na način, kot da je lastnik celotnega premoženja, čeprav je bil večji del nepremičnin v lasti tudi njegove žene kot solastnice, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oporoka v tem delu nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00084057
ZPP člen 180, 313, 313/1, 313/2, 318. SZ-1 člen 111, 112. ZJU člen 24, 24/3.
izpraznitev in izročitev stanovanja - zamudna sodba - paricijski rok - nesklepčnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - odpoved najemne pogodbe - službeno najemno stanovanje - trajanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - učinkovanje odpovedi - prenehanje delovnega razmerja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Paricijski rok oziroma prostovoljni rok za izpraznitev in izročitev stanovanja ni obvezna sestavina tožbenega zahtevka in ne predstavlja dela trditvene podlage tožeče stranke. Paricijski rok je zakonski rok in ga določi sodišče po uradni dolžnosti, ko ugodi dajatvenemu zahtevku.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v sodbi določilo rok 30 dni za izročitev in izpraznitev stanovanja, je ravnalo zakonito in ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
Glede na to, da je bilo po najemni pogodbi najemno razmerje odvisno od obstoja in trajanja delovnega razmerja, je pravilen pravni zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v stanovanju prebiva nezakonito, saj je tožencu najemno razmerje prenehalo z dnem vročitve dokončnega sklepa o izredni odpovedi.
Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke in da ni moglo odločiti o višini odškodnine brez tega izvedenca. Pri tem se sklicuje na en sodni primer (VSL sklep I Cp 122/2009), ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljeno sodno prakso predstavlja več sodnih odločb, objavljenih na spletni strani Vrhovnega sodišča (npr. VSL I Cp 4025/2009, VSC Cp 673/2013, VSL I Cp 1871/2023).
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki iz takšne zakonske ureditve izhajata, sta načelo individualizacije višine odškodnine, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti njene višine, ki narekujejo upoštevanje pomena prizadete dobrine, namena odškodnine in dejstva, da odškodnina ne sme podpirati teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom.
Sodišče mora enake položaje obravnavati enako, različne pa različno, tako se doseže, da je znesek vpet v širše družbene okvirje in skladen z obstoječo sodno prakso.
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3, 101. ZPP člen 343, 343/1, 352.
nepravdni postopek - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje se sklicuje na prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v skladu s katerim lahko sodišče prve stopnje sámo zavrže prepozno pritožbo. Pri tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), sodišču druge stopnje omogoča, da lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po preteku roka iz tretjega odstavka 33. člena ZNP-1 (tretji odstavek 36. člena ZNP-1), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Na podlagi slednjega tako smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP v nepravdnih postopkih ne pride v poštev in je sodišče prve stopnje neupravičeno pritožbo prve nasprotne udeleženke kot prepozno zavrglo.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - povod za tožbo - umik tožbe - stroški postopka - zahtevek na izselitev
Glede na listinsko dokumentacijo, ki potrjuje, da so toženci začeli uresničevati aktivnosti za izvršitev izpolnitvenega ravnanja, ki mu že pred vložitvijo tožbe niso nasprotovali, kar izhaja iz dopisa toženke iz aprila 2024, je po presoji pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da so toženci dali povod za tožbo, ker niso natančneje določili časovnice izselitve, zmoten.
SPZ člen 43, 45, 77. ZTLR člen 28. ZNP-1 člen 167.
sodna določitev meje - kriteriji za določitev - močnejša pravica - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - posest - dobroverna posest - priposestvovalna doba - tek priposestvovalne dobe - začetek teka priposestvovalne dobe - družbena lastnina
Različni načini ureditve meje po zakonskem določilu niso določeni enakovredno, ampak v podrednem zaporedju. Primarno sodišče mejo uredi na podlagi močnejše pravice.
Predlagatelja zatrjujeta priposestvovanje spornega dela parcele prvih dveh nasprotnih udeležencev po svojih pravnih prednikih od leta 1938 vse do leta 2016, ko naj bi nasprotna udeleženca njuni posesti pričela nasprotovati. V obravnavanem primeru zato pridejo v poštev določila ODZ, ZTLR in SPZ. Po določilih navedenih zakonov je bilo dopustno priposestvati zasebno lastnino, zato je ključno vprašanje, ki ga pritožba pravilno izpostavlja, in ki je bilo izpostavljeno tekom postopka v vlogah predlagateljev in nasprotnih udeležencev, ali je bilo priposestvovanje dopustno v času, ko je bila parcela nasprotnih udeležencev državna oziroma družbena lastnina.
Državne in kasneje družbene lastnine ni bilo dopustno priposestvovati.
Lastninjenje družbene lastnine je potekalo postopoma na podlagi različnih zakonov za različna področja (lastninjenje podjetij, družbenih stanovanj, kmetijskih površin in gozdov, športnih objektov, denacionalizacijski postopki, ponovno vzpostavljanje agrarnih skupnosti,...) v različnih časovnih obdobjih, zaključilo pa se je s sprejetjem Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) v letu 1997.
Postavlja se tudi vprašanje, ali je podan pogoj dobrovernosti za celotno 20-letno priposestvovalno dobo.