upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - pogodba, sklenjena v zvezi z izvršilnim postopkom, ki je tekel proti predlagatelju zaradi neplačanih davkov
Zgolj povezanost predlagateljeve ponudbe, ki ji je sledilo sporno razpolaganje z gozdnim zemljiščem, z izvršilnim postopkom še ne zadošča za sklepanje, da v konkretnem primeru ne prihaja v poštev 5. čl. ZDen. Ali drugače, ni pravilno sklepanje, da prisilni značaj izvršilnega postopka, ki je bil v teku proti predlagatelju kot dolžniku zapadlih davčnih obveznosti, v obravnavanem primeru sam zase že izključuje "grožnjo, silo ali zvijačo" državnega organa iz 5. čl. ZDen.
ZPP (1977) člen 113, 351, 399.ZOR člen 200, 200/1.
brzojavna revizija - neupoštevanje obrazložitve, vložene po preteku revizijskega roka - povrnitev negmotne škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmanjšana zmožnost oploditve - denarna odškodnina
Vložitev obrazložitve brzojavne revizije v roku iz 113. čl. ZPP, a po preteku revizijskega roka, ne more imeti za posledico podaljšanja roka iz 1. odst. 382. čl. ZPP (arg. a contrario 351. čl. v zvezi s 399. čl. ZPP).
Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je pri tožniku zaradi posledic poškodbe zmožnost oploditve zmanjšana za 75 odstotkov. Takšna prizadetost tudi po presoji revizijskega sodišča pomeni določeno prikrajšanje tožnika na področju, ki je v 200. čl. ZOR zajeto v pojmu "zmanjšanje življenjske aktivnosti", pa čeprav obstoji, kot to sledi iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev, le velika verjetnost, da je tožnik infertilen.
dodelitev otroka očetu - pogoji - pravnomočno razsojena stvar - odločba tuje države - pristojnost slovenskega upravnega organa
Odločba upravnega organa tuje države o dodelitvi otroka, ki je državljan Republike Slovenije, ne predstavlja "res iudicata". Otrok v starosti treh let se dodeli v vzgojo in varstvo očetu le, če so podane posebne okoliščine, da se ga ne dodeli materi.
ZOR člen 154, 185, 189. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
povrnitev gmotne škode - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Ugotovitev višine tožeči stranki nastale škode je dejanska ugotovitev, katere z revizijo ni mogoče izpodbijati, ker zmotna ali nepopolne ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Zato revizijsko sodišče revizijskih navedb, s katerimi se izpodbijajo dejanske ugotovitve, ni upoštevalo. Določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na način povračila nastale škode (185.čl. in 189.čl.) pa s sodbami sodišč prve in druge stopnje niso bile kršene.
ZUI člen 175, 226. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv osebe brez predpisane izobrazbe
V naziv lahko napreduje tudi pedagoški delavec, ki nima z zakonom predpisane izobrazbe, če glede na določbo 226. člena zakona lahko opravlja vzgojno izobraževalno delo.
imenovanje ravnatelja šole - stvarna pristojnost - sodno varstvo pri delovnem sodišču
Kandidat za ravnatelja osnovne šole ne more uveljavljati zahteve za sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu, temveč pri sodišču, pristojnem za delovne spore.
uvoz cigaret iz Hrvatske - carinski postopek - odmera prometnega davka - temeljni prometni davek
Za cigarete, uvožene iz R Hrvatske se za čas veljavnosti zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91) plačuje 65% temeljni prometni davek.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev kot nedeljiv materialnopravni pojem - spor o deležu na skupnem premoženju
Skupno premoženje bivših zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev je pri ugotavljanju njunih deležev nedeljiv materialnopravni pojem. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot, ki tvorijo skupno premoženje bivših zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev, bi namreč zaradi morebitnega različnega prispevka k nastajanju posameznega segmenta skupnega premoženja lahko imelo za posledico različne deleže pravdnih strank. Takšno izhodišče pa praviloma ne more biti pravilno, saj se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema (oz. izvenzakonskima partnerjema) v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (2. odst. 51. čl. ZZZDR in 1. in 2. odst. 59. čl. ZZZDR).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - zloraba pravice do preživnine - dolžnost preživljanja otrok - presoja možnosti za plačevanje zvišane preživnine
1. Pritrditi je potrebno revidentu, da pravica do preživnine, ki je bila razvezanemu zakoncu priznana z razvezno sodbo, preneha tudi, če se izvršuje v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila priznana. Preneha tedaj tako kot vsaka druga pravica tam, kjer se začne njena zloraba. Toda ugotovljene okoliščine o prizadevanju tretje toženke za pridobitev ustrezne zaposlitve po presoji revizijskega sodišča ne dajejo opore za presojo, da je v konkretnem primeru tretja toženka zlorabila pravico do preživnine.
2. Morebitna kasnejša večja možnost zaposlitve kot jo je imel preživninski upravičenec ob pridobitvi pravice do preživnine, je kot razlog za prenehanje pravice do preživnine upoštevana le, če je preživninski upravičenec ni izkoristil zaradi zlorabe pravice do preživnine.
3. Besedilo 83. čl. ZZZDR med taksativno naštetimi primeri, kdaj preneha pravica do preživnine, ne omenja zgolj možnosti za pridobitev zaposlitve, t.j. nekega bodočega lastnega vira za preživljanje.
priznanje tuje sodne odločbe - nasprotovanje javnemu redu R Slovenije - zamudne obresti - obrestna mera
Uporaba obrestne mere zamudnih obresti, določene samo za obrestovanje obveznosti, izraženih v neki določeni valuti, za določitev obrestne obveznosti od obveznosti, izražene v neki drugi valuti ni v skladu z javnim redom Republike Slovenije, če ima za posledico pridobitev premoženjske koristi, ki nima podlage v kakšnem predpisu in nasprotuje tudi načelu pravičnosti.
uvoz cigaret iz Hrvatske - carinski postopek - odmera prometnega davka - uporaba neveljavnega zakona
Za cigarete, uvožene 29.1.1992 se zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91) ne more več uporabiti, ker je 25.1.1992 nehal veljati, glede na določbo 89. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Ker ima preživninska upravičenka - razvezana žena lastno premoženje, ki ga je izročila ob dogovorjeni protidajatvi, so podani pogoji za občutno znižanje preživnine celo do višine "simbolične preživnine".
denacionalizacija poslovnega prostora - vzpostavitev lastninske pravice v korist poslovnega prostora - kršitev pravil postopka
Sporazum bivših solastnikov o izločitvi stanovanj in poslovnega prostora iz nacionalizacije bi bilo mogoče šteti kot pooblastilo za vložitev zahteve za denacionalizacijo glede celotnega poslovnega prostora tistega bivšega solastnika, v korist katerega je bil sklenjen. Zato bi organ prve stopnje moral predlagatelja pozvati, da predloži pooblastilo vseh bivših solastnikov ali pa da se sami izjavijo, če zahtevajo vrnitev nepremičnine.
V korist posameznika se na zazidanem stavbnem zemljišču lahko vzpostavi lastninska pravica le v sorazmerju z lastninskim deležem na stavbi.
revizija - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Po določbi 122. člena ZNP mora sodišče odločiti tudi o izplačilu drugega solastnika, ki je zaradi načina delitve upravičen do razlike med vrednostjo dodeljenega dela stvari in vrednostjo višine solastninskega deleža. V obravnavanem primeru torej ne gre za pravico do povrnitve škode v nepravdnem postopku (9. poglavje). Samo v tem primeru bi namreč po določbi 103. člena ZNP zoper odločbo sodišča druge stopnje bila revizija dovoljena, ob pogojih določbe 382. člena ZPP.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 5, 5/1, 6, 6/1. KZ (1947) člen 29, 29/I.ZKP člen 416, 422, 422/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - gospodarska sabotaža - zaplemba premoženja
Obsojencu je bila za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže po 1. točki 5. člena ZTSŠ izrečena le denarna kazen, kazen zaplembe premoženja pa je smela biti izrečena le za hujše primere gospodarske sabotaže, zato je bil z izrekom zaplembe premoženja v škodo obsojenca kršen materialni zakon.
ZDRS člen 40, 40/1.ZUP člen 136, 136/2, 209, 209/2.
pridobitev - nebivanje v Sloveniji - pojem dejanskega življenja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Kolikor je tožeča stranka v času od dneva plebiscita (23.12.1990) do izdaje izpodbijane odločbe bila določen čas na začasnem delu v tujini (4 mesece in pol) in se je občasno vračala v Slovenijo, v kraj stalnega prebivališča, sicer pa ves drug čas živela v Sloveniji, je ugotovitev v izpodbijani odločbi, da tožeča stranka v Sloveniji dejansko ne živi, premalo obrazložena. V ponovnem postopku naj tožena stranka konkretno ugotovi, kje so potekale temeljne življenjske dejavnosti tožeče stranke oziroma konkretizira vsebino pojma "dejansko življenje".
lastninsko preoblikovanje - začasna odredba - pogoji za odredbo
Dejanska in pravna podlaga za vrnitev nepremičnine je verjetno izkazana, če nepremičnina, ki je bila podržavljena jugoslovanskemu državljanu na podlagi predpisov iz 3. člena oz. na način iz 4. in 5. člena ZDen še obstoji in spada v premoženje zavezanca.