ZPP (1977) člen 187, 187/1, 333, 333/1.ZOR člen 109, 110.
ničnost - pravnomočnost - neomejeno uveljavljanje ničnosti - objektivne meje pravnomočnosti - odločitev o prejudicialni pravici - vmesna ugotovitvena sodba
Napačno je stališče toženca, da je bilo s pravnomočno sodbo opr. št. P 70/95 pravnomočno rešeno tudi vprašanje morebitne ničnosti posojilne pogodbe. Pravnomočnost namreč ne velja neomejeno, marveč se nanaša na določen predmet, na določene osebe in na določen čas. Pod objektivnimi mejami pravnomočnosti razumemo predmet in obseg pravnomočnosti. Ob takem razumevanju objektivnih meja pravnomočnosti odločbe postane ta pravnomočna le toliko, kolikor je z njo odločeno o zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe. Pravnomočnost tudi ne seže na odločitev o tem, ali obstoji prejudicialna pravica, ki ima mesto v razlogih sodbe. Če stranka želi, da bo s sodbo pravnomočno odločeno tudi o prejudicialni pravici, ima za to na razpolago vmesno ugotovitveno tožbo (tretji odstavek 187. člena ZPP).
ZPP člen 367, 367/2, 377.ZOR člen 154, 154/1, 206.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - podlage odškodninske odgovornosti - škoda, ki jo povzroči pooblaščenec tožene stranke - pasivna legitimacija
A. A. kot pooblaščenec tožene stranke s tožečo stranko ni v takem razmerju, da bi kakorkoli odgovarjal za morebitno škodo, ki bi jo povzročil.
CZ (1976) člen 19, 19/1-9, 49, 50. CZ člen 182. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1993 člen 5.
obračun carine - uvoz za proizvodnjo za izvoz
Za blago, uvoženo brez plačila carine na podlagi 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1993 nastane obveznost plačila carine z dnem, ko potečejo roki, predpisani v 50. členu CZ/76 oziroma uredbi. Ker je bil postopek uvoza zaradi izvoza začet pred 1. januarjem 1996, se v skladu s 182. členom CZ konča po predpisih, ki so veljali pred tem datumom. Ne gre za naknaden obračun carinske obveznosti, saj je ta nastala šele zaradi neizpolnjene obveznosti izvoza.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Merila za prisojo pravične denarne odškodnine za prestano in bodočo nepremoženjsko škodo zajemajo objektivno konkretizacijo posamezne škode, njeno subjektivno individualizacijo, torej upoštevanje individualnih značilnosti posameznega oškodovanca, primerjavo konkretne prisoje s prisojo v primerljivih odškodninskih zadevah, v izjemnih primerih, kadar okoliščine konkretnega primera to posebej opravičujejo, pa tudi upoštevaje časa čakanja na odškodnino. To zadnje ni samostojna odškodninska postavka, pač pa le okoliščina, ki v izjemnih primerih vpliva na prisojo večje odškodnine, kot bi bila prisojena, če bi bila določena v razumnem roku. Med posebne okoliščine, ki opravičujejo večjo prisojo odškodnine, spada predvsem dolgotrajnost postopka, na kar je vplivala nasprotna stranka s svojim načinom pravdanja.
ZJSRS člen 27, 28, 28/5.ZIZ člen 15, 292.ZPP člen 168, 173. ZST člen 11, 11/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - lex specialis - stroški izvršilnega postopka - Jamstveni in preživninski sklad RS kot upnik - pravna narava predujma za stroške izvršitelja - oprostitev plačila sodnih stroškov
Po petem odstavku 28. člena ZJSRS je sklad v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj, oproščen plačila sodnih stroškov.
Stroški, ki nastajajo v zvezi s sodnim izvršiteljem so po 292. členu ZIZ stroški izvršilnega postopka. Sodni stroški so tisti del stroškov postopka, ki neposredno bremenijo sodišče, jih pa sodišče po 173. členu ZPP s posebno odločbo prevali na stranko, ki da povod za določeno dejanje. To so pričnine, izvedenine in podobni stroški. Ker izvršbo po sedanji ureditvi vodi sodišče, so tudi stroški izvršitelja sodni stroški.
priznanje tuje sodne odločbe - sklep o valorizaciji preživnine - potrdilo o izvršljivosti - delno priznanje - dovolitev in oprava izvršbe - izključna pristojnost
Ugovor po četrtem odstavku 109. člena ZMZPP je remonstrativno pravno sredstvo, ker o njem odloča sodišče, ki je odločbo izdalo.
Ker se revalorizacija preživnine po pravnem redu ZRJ opravi v izvršilnem postopku, je lahko sklep predmet priznanja.
Za priznanje tuje sodne odločbe potrdilo o izvršljivosti zadošča le skupaj s pravnomočno sodno odločbo o preživljanju.
Po prvem odstavku 97. člena ZMZPP se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Po prvem odstavku 63. člena tega zakona to velja za dovolitev in opravo izvršbe.
Uporaba konkretnega zazidalnega načrta, tako njegovega grafičnega kot tudi tekstualnega dela, ne pomeni le uporabe materialnega prava. Ko se ugotavlja položaj spornega objekta glede na pogoje zazidalnega načrta, gre tudi za ugotavljanje celotnega dejanskega stanja in ne samo za drugačen sklep o dejanskem stanju.
ZZad člen 5, 5/2, 15, 15/1-1, 15/2, 24, 24/1, 24/2.
izpodbijanje sklepov občnega zbora zadruge - glasovanje - pooblastilo za zastopanje na občnem zboru - veljavnost zadružnih pravil
Član zadruge lahko pooblasti za sodelovanje in odločanje na občnem zboru zadruge samo drugega člana zadruge. Zadružna pravila lahko določijo drugače.
Če zastopanje pri odločanju na občnem zboru ni v skladu z zadružnimi pravili, je to razlog za izpodbijanje sprejetih sklepov, ne pa ničnostni razlog.
Zadružna pravila (njihove spremembe in dopolnitve) postanejo veljavne s sprejemom na občnem zboru. Začetek njihove veljavnosti ni vezan na njihovo objavo oziroma vpis v sodni register.
Sodišče ugotavlja, ali je bilo glasovanje izvedeno (ne)pravilno, ne ugotavlja pa izida glasovanja z zasliševanjem prič, kako so (bi)
zamudna sodba - razlogi za pritožbo - razlogi za revizijo
Vsebinsko toženčevi revizijski očitki merijo na izpodbijanje dejanske trditvene podlage tožbe, da je tožečo stranko oškodoval za sporni znesek, kar je bilo ugotovljeno z obsodilno kazensko sodbo. Glede na izrecno določbo drugega odstavka 338. člena ZPP se zamudne sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato sodišče druge stopnje vsebinsko enakih pritožbenih trditev toženca ni moglo obravnavati. Po izrecni določbi drugega odstavka 370. člena ZPP pa revizije tudi ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem kmetijskem zemljišču - stavbno zemljišče - črna gradnja
Na originaren način lastninske pravice na kmetijskem zemljišču z gradnjo ni mogoče pridobiti. Gradnja brez potrebnih dovoljenj (nezakonita, "črna gradnja") ne more imeti za posledico več pravic kot zakonita gradnja. Da je tako, izhaja tudi iz Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (primerjaj 4. in 24. do 26. člen tega zakona).
Nesorazmerno dolgo čakanje na odškodnino je lahko podlaga za višjo odškodnino le v okviru zahtevkov za povrnitev posamezne, v ZOR opredeljene nepremoženjske škode, ne pa kot posebna nepremoženjska škoda.
ZPD člen 66, 66/4. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 83, 83/1.
vrnitev preveč plačanega prometnega davka
Po določbah 4. odstavka 66. člena Zakona o prometnem davku in 1. odstavka 83. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku lahko davčni zavezanec zahteva vrnitev preveč plačanega prometnega davka, če je napačno obračunani davek sam tudi plačal; tedaj pisna zahteva kupca ali naročnika storitve ni pogoj za vrnitev napačno obračunanega prometnega davka.
Če je bil član senata, ki je odločal v upravnem sporu na prvi stopnji sodnik, ki je izdal in podpisal odločbo tožene stranke v upravnem postopku, so bistveno kršene določbe postopka v upravnem sporu.
Predmet izpodbijanja v upravnem sporu so samo takšni akti, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika oziroma posamični akti in dejanja, ki posegajo v posameznikove ustavne pravice - če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo; akt, ki vsebuje le zapis poteka popravnega izpita na podlagi izobraževanja, ni takšen akt.
denacionalizacija nezazidanega stavbnega zemljišča - prenehanje pravice uporabe
Če je bilo prenehanje pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču izvedeno pravnemu nasledniku prejšnjega lastnika, ob zakonski opredelitvi pravice do pravične odškodnine in ko je bilo prenehanje pravice uporabe izvedeno na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. oziroma 4. členu ZDen, ne obstajajo pogoji za denacionalizacijo. V primerih, ko do izročitve zemljišča občini ni prišlo na podlagi določb ZNNZGZ, ampak pozneje, na podlagi določb Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, ni mogoče več šteti, da izhaja podlaga za denacionalizacijo iz 9. točke 3. člena ZDen.
privatizacija stanovanj - zamenjava vojaškega stanovanja - soglasje stanodajalca - imetništvo stanovanjske pravice
Na podlagi zakonito izvedene zamenjave je tožnik pridobil stanovanjsko pravico na pridobljenem stanovanju (drugi odstavek 23. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih) in s tem pravico do privatizacijskega odkupa stanovanja po 117. členu Stanovanjskega zakona.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali dejavnosti - objektivna odgovornost države - načelo vzročnosti - vojaške vaje
Odgovornost po načelu vzorčnosti je izjema, ki je določena v primerih, ko kljub pazljivosti ni mogoče odkloniti škodne nevarnosti in ko okoliščine pogosto privedejo do poškodbe. Revizijsko sodišče načeloma sprejema, da je taka dejavnost taktično urjenje: vojak v obrambi, vojak v napadu, ko dejavnost poteka v forsiranem tempu in morajo udeleženci na neravnem skalnatem terenu, poraslem s travo, v vojaški opremi teči, skakati, legati na tla, počepati, preskakovati ovire in odskakovati, ko simulirajo boj in uporabljajo manevrsko municijo.
Toda revizija opozarja na to, da so morali tako dejavnost opravljati vojaki. Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je enako ravnal tudi tožnik, se vsiljuje vprašanje, ali je bil to dolžan početi. Sodišči namreč nista pojasnili razlike med delom poveljnika oddelka (ki ga je tožnik nadomeščal oz. je opravljal tudi to delo), ki mora vajo spremljati in imeti pregled nad delom vojakov; in med vojaki, ki vajo neposredno izvajajo. Tožnik namreč trdi, da se je poškodoval, ko je nerodno stopil na skalo, sama hoja po skalnatem terenu pa ni dejavnost, pri kateri je nevarnost za poškodbo povečana do take mere, da bi opravičevala objektivno odgovornost tožene stranke.
denacionalizacija - višina najemnine - pasivna legitimacija za povračilne zahtevke - uporaba ZOR - najem denacionaliziranih poslovnih prostorov
72. člen ZDen izključuje odškodninske in povračilne zahtevke zaradi nemožnosti uporabe premoženja v času od podržavljenja do uveljavitve ZDen. S tem po razlagi a contrario dopušča ostale zahtevke in jih ne omejuje le na zahtevke proti denacionalizacijskemu zavezancu.
V času po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji lahko med strankama nastanejo pravna razmerja, ki sploh niso v zvezi z denacionalizacijo. Zato v teh primerih ni izključena uporaba ZOR in drugih predpisov, vendar samo, če gre za razmerja, ki niso urejena z ZDen kot posebnim predpisom (lex specialis).