ZMZ-1 člen 28, 28-1, 28-2. ZUS-1 člen 20, 20/2, 80. ZPP člen 347.
mednarodna zaščita - priznana subsidiarna zaščita - spremenjene varnostne razmere v izvorni državi - pritožba tožene stranke - glavna obravnava na pritožbeni stopnji - ugoditev pritožbi - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito
Sodišče prve stopnje je opravilo glavno obravnavo, na kateri tožnika ni zaslišalo (prebralo je le njegove izpovedbe iz prejšnjih obravnav) niti ga ni pozvalo, da se glede novih okoliščin izjavi. Zato je izpadel ključni element, ki ga je bilo treba ugotoviti v obravnavani zadevi, in sicer, ali je navedena sprememba oblasti v Afganistanu upoštevna z vidika tožnika tako, da je zaradi nje nastal zanj nov položaj, v katerem so nastale okoliščine, ki utemeljujejo tveganje, da utrpi resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Prav ta odsotnost presoje je povzročila kontradiktornost ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, na katere se utemeljeno sklicuje pritožnica. V zvezi s tem je zato utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v tem delu nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je Vrhovno sodišče v okviru pritožbene obravnave na podlagi zaslišanja pritožnika in s strani strank v pritožbenem postopku predlaganih dokazov opravilo navedeno ex nunc presojo tudi novo nastalih dejstev, ki so upoštevna za odločitev o tem, da se tožniku prizna subsidiarna zaščita.
Zgolj sprememba režima v Afganistanu ne pomeni, da bi bil tožnik izpostavljen tveganju, da utrpi resno škodo s strani talibanov, saj tako tveganje (ali utemeljen strah pred njim) v razmerju do talibanov tudi pred tem ni bilo nikoli dokazano. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega tudi pred Vrhovnim sodiščem, pa izhaja, da tožnik ni soočen z utemeljenim tveganjem, da bi v primeru vrnitve v Afganistan utrpel resno škodo, ki jo določata prva in druga alineja 28. člena ZMZ-1.
dokazi, ki so jih pridobili tuji organi - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - in dubio pro reo - indici - procesna sposobnost - argument teleološke redukcije - izrek enotne kazni za dejanja v steku - umor na zahrbten način - dejanska vzajemnost
V novejši sodni praksi je bila zahrbtnost kot kvalifikatorna oziroma razmejitvena ločnica med umorom in ubojem prepoznana v odnosu zaupanja med storilcem in oškodovancem, ki je obstajal neposredno pred oziroma v trenutku kaznivega dejanja, poleg tega je šlo za dogodke v zasebnem prostoru, kjer sta se oškodovanec in storilec zavestno nahajala, bodisi na povabilo enega ali drugega. Zahrbtnost, ki je bila prepoznana v ravnanjih storilcev, je bila vselej časovno in prostorsko neločljivo povezana z napadom, oškodovanci pa so se v času napada zavedali prisotnosti storilcev. V konkretnem primeru je gotovo, da med obtožencem in oškodovancem v času storitve dejanja ali neposredno pred tem ni obstajal nikakršen odnos zaupanja ali celo garantna dolžnost obtoženca, tako da obtoženi s svojim ravnanjem ni mogel zlorabiti zaupanja oškodovanca, do dejanja je prišlo na prostem in to na razdalji skoraj 50 metrov, ko se oškodovanec prisotnosti obtoženca sploh ni zavedal. Glede na to, pa čeprav sta se obtoženi in oškodovanec sicer poznala, da se je obtoženec dobro pripravil na storitev kaznivega dejanja in da je šlo za hladnokrvno eksekucijo oškodovanca, ob navedenem ne moremo govoriti o zahrbtnosti kot kvalifikatornem znaku kaznivega dejanja umora. Prikritje ravnanja in hiter pobeg s kraja dogodka pa samo po sebi tudi ne opredeljuje zakonskega znaka zahrbtnosti.
JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00064498
ZZVZZ člen 63, 66, 66-1. OZ člen 165, 246, 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 214. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 10, 37.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - plače javnih uslužbencev - denarna obveznost - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dolžnikova zamuda - afirmativna litiskontestacija - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Člen 165 OZ ureja zapadlost odškodninske obveznosti; odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Od nastanka škode ima načeloma oškodovanec pravico zahtevati njeno povrnitev. Zamude to določilo ne ureja.
Pogoj, da lahko nezanikana dejstva štejejo za priznana (afirmativna litiskontestacija; drugi odstavek 214. člena ZPP), je, da jih tisti, v čigar trditveno breme relevantna dejstva spadajo, najprej zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064080
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 206, 206/1, 206/2, 209, 209/2.
predlog za dopustitev revizije - fiduciarna cesija - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - plačilna sposobnost cedenta - začetek stečajnega postopka - notarski zapis - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče v izpodbijani odločbi pravilno razlagalo drugi odstavek 209. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) na način, da notarski zapis sporazuma o fiduciarnem odstopu terjatev v zavarovanje ni potreben v primeru naznanitve fiduciarnega odstopa terjatev?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00064081
ZPP člen 360, 360/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 243.
predlog za dopustitev revizije - izbrisna tožba - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - načelo kavzalnosti - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
• Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega posla presojalo ločeno in neodvisno od zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izdano zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega je bila v zemljiško knjigo vpisana hipoteka v korist tožene stranke?
• Ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišče prve stopnje kršilo določbo 360. člena ZPP, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00064219
ZPP člen 80, 81, 81/1. ZMZPP člen 12, 12/2. Civilni Zakonik Ruske federacije (1995) člen 64, 64-5.2. О несостоятельности (банкротстве)(Zvezni zakon o insolventnosti (stečaju)) (2014) člen 127, 127/2, 129, 129/1, 149, 149/4.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba ruskega sodišča - aktivna procesna legitimacija - pomanjkanje aktivne procesne legitimacije - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka postopka - izbrisana pravna oseba - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni upravitelj - zavrnitev pritožbe
Predlagatelj v postopku ni niti trdil še manj pa dokazal, da bi bil postopek za delitev premoženja izbrisane pravne osebe sploh začet. Tako začeti postopek bi izbrisani pravni osebi (oziroma njenemu kasneje najdenemu premoženju) dal sposobnost biti stranka postopka priznanja tuje sodne odločbe, imenovanemu začasnemu upravitelju pa pooblastilo za njeno zastopanje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje o neutemeljenosti tožbenega zahtevka na temelju petega odstavka 72. člena OZ.
predlog za dopustitev revizije - trditveno in dokazno breme - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka ni želela dopolniti svojih navedb (saj je spregledalo oz. ni upoštevalo vloge tožeče stranke z dne 12. 11. 2021 in vlogi priloženih dokaznih listin), zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00064082
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - spor iz avtorske pravice - avtorski sorodna pravica - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta. Z določbo drugega odstavka 103. člena ZS pa je za primer sporov iz intelektualne lastnine določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - UPRAVNI SPOR
VS00064501
ZUS-1 člen 47, 48, 48/1, 48/3. ZBan-3 člen 389. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ukrepi za reševanje bank - prednostno obravnavanje zadev - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče prekršilo določbe prvega odstavka 47. člena ter prvega in tretjega odstavka 48. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) s tem, ko s sklicevanjem na načelo prednostnega odločanja iz 389. člena Zakona o bančništvu (ZBan-3), ni prekinilo postopka odločanja v upravnem sporu do razrešitve predhodnega vprašanja o zakonitosti Sklepa Enotnega odbora za reševanje (EOR) o sprejetju sheme za reševanje v zvezi s Sberbank banko d.d. št. SRB/EES/2022/20 z dne 01.03.2022 in Sklepa EOR št. SRB/EES/2022/36 z dne 05.07.2022 o odbitku stroškov, nastalih z uporabo instrumentov ali pooblastil za reševanje v okviru reševanja Sberbank banke d.d. in plačilom nadomestila nekdanjim delničarjem, na podlagi katerih je bila sprejeta izpodbijana Odločba Banke Slovenije o implementaciji odločitve EOR o stroških nastalih v zvezi z reševanjem in izplačilu kupnine št. 0.08.0-1/2022-118 z dne 07.07.2022, in za razrešitev katerega je izključno pristojno Sodišče EU?
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - valutno trgovanje - odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - razbremenitev odškodninske odgovornosti - odgovornost poslovodstva za opustitve - dolžnost nadzora - merila pomembnosti - trditveno in dokazno breme - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - ugoditev reviziji
Med naloge uprave sodijo tudi dolžnost planiranja, koordiniranja (organiziranje) in nadzora. Stopnja in oblika dolžnega nadzora je odvisna od različnih okoliščin, ki jih je vrhovno sodišče opredelilo v tej obrazložitvi. Nadzor je lahko temu ustrezno bolj ali manj formaliziran, bistveno pa je, da obstoji in ga uprava učinkovito izvaja. To hkrati zarisuje polje sodne presoje v tovrstnih zadev.
Podjetniška odločitev je opredeljena kot odločitev, pri kateri gre za zavestno izbiro med dvema ali več alternativami, ki so dejansko mogoče in tudi pravno dopustne. Le pri takšnih se lahko poslovodja sklicuje na široko polje lastne svobodne presoje ob izbiri ene izmed takšnih možnosti. Pri pravno vezanih odločitvah poslovodja nima polja proste presoje.
odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - izračun premoženjske koristi - metoda izračuna
Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati.
Bruto metoda se izkaže kot pravilna in pravična ravno v primerih, kot je obravnavani, kjer narava stroškov oziroma izdatkov predstavlja del biti neprava, obsojencu pa je nakup droge predstavljal strošek kot vložek v storitev kaznivega dejanja za pridobitev protipravne premoženjske koristi. Navedeni institut ima zato dvojno naravo, tako restitutivno kot preventivno in ne pomeni "dodatnega" oziroma dvojnega kaznovanja.
Trditve o izvoru odvzetega denarja niso upoštevne, saj bi lahko sodišče naložilo obsojencu tudi plačilo zneska premoženjske koristi, odmerjenega po prostem preudarku od višine prejetega denarja od prodaje droge. Glede zaseženega denarja pa v postopku ni bilo nobenega dvoma, da gre za obsojenčev denar.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00065174
KZ-1 člen 240, 54,.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona - eno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1, kakor je bilo inkriminirano v času, ko sta obsojenca storila očitani jima kaznivi dejanji, je naklepni delikt, ki ga je bilo mogoče izvršiti le s tako imenovanim obarvanim naklepom (dolus coloratus). Za obstoj tega kaznivega dejanja je torej potreben specifičen storilčev subjektivni odnos do izvršitvenega ravnanja oziroma prepovedane posledice, ki ga mora v njegovi psihični sferi spremljati tudi poseben koristoljubni oziroma oškodovalni namen. Za obstoj pomoči kot kaznive akcesorne oblike udeležbe pri tem kaznivem dejanju, ni nujen obstoj neposrednega ali odločilnega prispevka pri izvršitvi kaznivega dejanja, temveč zadošča, da pomagač storilca pri tem kaznivem dejanju podpre tako, da mu s tem objektivno olajša njegovo izvršitev. Za kaznivost pomoči se zato ne zahteva pomagačeva celovita seznanjenost z izvršitvenimi ravnanji storilca, temveč zadošča, da je mogoče pomagačevo ravnanje oceniti kot takšno, ki je storilcu objektivno olajšalo izvršitev posameznega kaznivega dejanja. Pri tem se mora pomagač zavedati, da s svojim ravnanjem storilcu nudi pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja ter to tudi hoteti.
Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da mora sodišče pri odločanju o pravni opredelitvi v primeru storitve več istih ali istovrstnih dejanj s strani istega storilca v določenem časovnem obdobju, izhajati iz ugotovljenih okoliščin konkretnega primera. V takšnem primeru gre lahko za eno kaznivo dejanje, sestavljeno iz več dejanj, ki vsako zase nimajo samostojnosti, več (samostojnih) kaznivih dejanj, združenih v eno nadaljevano kaznivo dejanje, ali pa za več samostojnih kaznivih dejanj v realnem steku. Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje (in ne več kaznivih dejanj ali morda nadaljevano kaznivo dejanje) mora obstajati ne samo več povezovalnih okoliščin, ampak mora iz ravnanj storilca izhajati takšna homogenosti njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih ravnanj storilca na samostojna kazniva dejanja nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka, kot tudi smislu materialnih kazenskih določb. Uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja na podlagi določbe 54. člena KZ-1 je subsidiarne narave. V poštev pride v primeru storitve dveh ali več istih ali istovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj, kadar ni mogoče pravna opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, vendar pa kraj, način ali druge okoliščine dejanja pomenijo istovrstno kriminalno dejavnost in so storjena istočasno ali zaporedoma, iz koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov. Pri nadaljevanem kaznivem dejanju gre za vrednotenje skupnega neprava, ki se razteza na vsa dejanja, ki izhajajo iz enotnega naklepa in, ki v časovnem obdobju, določenem v izreku, predstavljajo isti historični dogodek. Ko sodišče ugotovi obstoj povezovalnih elementov in obdolženca obsodi za nadaljevano kaznivo dejanje, ga obsodi za eno kaznivo dejanje. Združevani elementi v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja morajo biti tako prepleteni in povezani, da pomenijo naravno celoto, sestavljeno iz sicer več posameznih kaznivih dejanj, kar vse predstavlja isti historični dogodek.
V zvezi z zastaranjem kazenskega pregona pri nadaljevanem kaznivem dejanju je v teoriji in sodni praksi zavzeto stališče, da je treba zastaranje upoštevati pri vsakem dejanju (razen, če gre za nadaljevano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 54. člena KZ-1) in da pregon za posamična storilčeva ravnanja, pri katerih je potekla doba za zastaranje, ni več dovoljen.
stroški kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - procesni položaj zagovornika
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo vlaga zagovornik izključno v svojo korist, ni dovoljena. Nedovoljena je zato zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o odmeri stroškov in nagrade za zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, če je sodišče odločilo, da se nagrada in potrebni izdatki izplačajo iz proračunskih sredstev, ker bi bilo sicer ogroženo obsojenčevo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
ZKP člen 8, 8/6, 371, 371/1, 371/1-3. URS člen 29.
jezik v postopku - prevod listine - sodni tolmač - pravica do obrambe
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP bi bila podana samo, če bi bila obsojenka kljub svoji zahtevi v postopku prikrajšana za pravico uporabljati svoj jezik, ki je različen od jezika, v katerem je potekal kazenski postopek.
Jedro očitkov v zahtevi je v tem, da prevodov dokaznega gradiva v slovenski jezik ni opravil sodni tolmač, kar ni vprašanje obsojenkine pravice do uporabe lastnega jezika, temveč gre lahko - z vidika kršitev, ki so upoštevne v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, - samo za vprašanje obsojenkine pravice do obrambe iz 2. alineje 29. člena Ustave RS in drugega odstavka 5. člena ZKP ter (širše) obsojenkine pravice do poštenega sojenja iz prvega in tretjega odstavka 6. člena EKČP, ki so lahko prekršene, če se v spisu nahajajo dokazi v tujem jeziku ali če prevodi dokaznega gradiva niso dovolj kakovostni.
ZKP člen 361, 361/5, 420, 420/1, 420/4. URS člen 25.
pripor - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
V skladu z zakonskimi določili prvega in četrtega odstavka 420. člena ZKP zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora ob izreku sodbe ni dovoljena.
Pravici po 25. členu Ustave zadoščeno tudi v primeru, ko višje sodišče spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da po pritožbi tožilstva pripor zoper obtoženca podaljša, saj je bilo obtožencu zagotovljeno jamstvo dvostopenjskega odločanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00064816
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 91. ZIZ člen 55, 55/1-8.
predlog za dopustitev revizije - dovoljena izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava nedenarne terjatve - vrnitev delavca na delo - poziv delavcu za vrnitev na delo - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje terjatve upnika - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj,
(1) ali v okoliščinah konkretnega primera odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 91. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pomeni poziv delavca (upnika) nazaj na delo (kot izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova);
in (2) ali je v konkretnem primeru terjatev delavca (upnika) že prenehala na podlagi dejstva (morebitnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe po 91. členu ZDR-1), ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00065114
ZKP člen 427, 421/1. KZ-1 člen 204, 204/1.
precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kaznivo dejanje tatvine - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti
Pooblastilo iz 427. člena ZKP je izključno namenjeno Vrhovnemu sodišču, pri katerem vzporedno z odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti nastane precejšen dvom v resničnost odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v pravnomočno sodbi in nikoli zato, ker so upravičenci za vložitev zahteve iz prvega odstavka 421. člena ZKP takšen dvom uveljavljali.
Kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 je t.i. splošno kaznivo dejanje (delictum commune), ki po zakonskem opisu ni odvisno od storilčevih lastnosti ali drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno. Nasprotno, kot je v navedenem odstavku opisano, to kaznivo dejanje zajema največji možni nabor življenjskih primerov z razlikami, ki so stvar dokazovanja v posameznem kazenskem postopku in ne pravne opredelitve (kvalifikacije), ki je kljub razlikam ves čas enaka.