vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - osebno stanje oškodovanca
Ne glede na to, da izvedenec M. navaja, da za premik diska na nivoju L5-S1 obstoji le 50% verjetnost, da je prometna nesreča sprožilni faktor, pa prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča kot nadaljnje okoliščine, ki verjetnost konkretnega obsega nastale škode pri tožnici povezujejo z nastankom škodnega dogodka preko 50%, veže na bistvo, da tožnica težav, kot jih ima sedaj, pred prometno nesrečo ni imela, da je tri dni po nezgodi navajala izrazito bolečnost ledvenega dela hrbtenice (priloga A4 spisovnega gradiva) in je tudi tekom poznejšega zdravljenja ves čas poudarjala težave v zvezi s tem. Tožnica je tako z mejnim pragom zadostne verjetnosti izkazala, da je konkretni obseg nastale škode (torej tudi težave zaradi protruzije diska) verjetna posledica škodnega dogodka (obseg škode je tako večji zaradi osebnega stanja tožnice, degenerativnih sprememb hrbtenice na nivoju L5-S1).
nepopolna vloga - dopolnitev - zavrženje - jezik kazenskega postopka
Vloga namreč ni bila sestavljena v slovenskem jeziku, čeprav prvi odstavek 7. člena ZKP določa, da se tožbe, pritožbe in druge vloge, podajajo sodišču v slovenskem jeziku. Prav tako vloga ni bila podpisana, niti konkretizirana ali G. zoper osumljene zahteva preiskavo ali vlaga obtožbo. G. v vloženih pritožbah z dne 10. in 17. 8. 2020 sicer teh prvostopenjskih razlogov ne problematizira, zato ne more doseči pritožbenega uspeha s ponovnim opisovanjem dogodka, ki je bil predmet njegove kazenske ovadbe. Četudi bi v pritožbah G. podal popoln opis osumljencem očitanega kaznivega dejanja in izrecno navedel bodisi, da vlaga zahtevo za preiskavo bodisi obtožbo ter poskrbel, da bi ta akt obsegal vse z zakonom določene sestavine, še vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da svoje vloge z dne 11. 6. 2019 ni dopolnil v roku 15 dni, kot je to od njega zahtevalo sodišče prve stopnje. Zato se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do številnih prilog k pritožbam z dne 10. in 17. 8. 2020.
določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - aktiven športnik - stiki očeta z otrokom
Zaradi pestrosti življenja določitev preživnine ne more biti matematična operacija, temveč gre za uravnoteženje pravno relevantnih dejavnikov, tako da se breme preživljanja ob ugotovljenih otrokovih potrebah ustrezno porazdeli med oba starša, upoštevajoč njune zmožnosti.
Poglavitni razlog na podlagi katerega se lahko torej sodišče odloči za izrek pogojne obsodbe je, da pri obtožencu najde tehtne razloge za prognozo, da v bodoče ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
ZVEtL-1 člen 3, 8, 41, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 24, 24/1, 37.
nadaljevanje postopka - ugotovitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - skupno pripadajoče zemljišče - procesna predpostavka - posamezni del stavbe - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes prizadetega
Pobudo za nadaljevanje postopka lahko da vsak udeleženec v postopku, čigar v interesu je dokončna ureditev razmerij, v konkretnem primeru glede spornega vprašanja lastništva parcele.
Na splošno velja, da so v postopku zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, ki sledi postopku zaradi vzpostavitve etažne lastnine, udeleženci vsaj tisti, ki so nastopali v prvotnem postopku. Sodišče torej s procesnimi odločitvami, kot sta ločeno obravnavanje predlogov za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča ter prednostna odločitev o prvem predlogu, na obstoj pravnega interesa udeležencev ne more vplivati.
Pritožbeno sodišče poudarja, da se po tarifni št. 39 OT posvet in konferenca s stranko ter obvestilo stranki obračunava le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 7, 142, 142/6, 212. ZS člen 83a, 83a/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - način vročanja - vročitev s fikcijo - procesni rok - tek procesnega roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - dokazi in izvajanje dokazov - razpravno načelo
Sklicevanje na postopek mediacije in ustavitev teka procesnih ter materialnih rokov zaradi posebnih ukrepov za odločitev ne more biti relevantno. V nenujnih zadevah, ki so jih sodišča prejela v obravnavanje pred 16.3.2020, je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, tek procesnih rokov prekinjen s 16.3.2020. Tožena stranka, ki na dopolnitev tožbe ni odgovorila, se ne more uspešno sklicevati na prekinjen tek procesnih rokov, saj je prekinitev začela teči šele 16.3.2020, poziv za odgovor na dopolnitev tožbe z rokom 15 dni za odgovor pa je prejela že 10.2.2020. To pomeni, da svoje neaktivnosti ne more opravičiti z nastopom kriznih razmer, kot to poskuša v pritožbi.
Prekinitev teka procesnih tokov z dnem 16.3.2020 je veljala za stranke, ne pa tudi za sodišče.
zamudna sodba - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - pravilna vročitev nasprotne tožbe v odgovor - pooblastilo za zastopanje v postopku z nasprotno tožbo
Zahtevek po tožbi toženke in zahtevek po tožbi tožnika sta v medsebojni zvezi. Tožnik je res vložil samostojno tožbo, vendar je po vsebini uveljavljal nasprotni zahtevek, s katerim je zasledoval celovito (celovitejše) obravnavanje skupnega premoženja. Ta procesna situacija je v bistvenih značilnostih identična s situacijo, ko bi tožnik zoper toženko vložil formalno nasprotno tožbo.
V konkretnih okoliščinah ni videti nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bil položaj toženke iz tega vidika slabši, torej da ji ne bi priznali, da jo že zastopa pooblaščenka, ki jo je pooblastila v postopku po (svoji) tožbi.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - najemno razmerje - neplačilo najemnine - zamuda s plačilom najemnine - dolžnost izpolnitve obveznosti - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo davka - zavezanec za plačilo davka - izstavitev računa
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ugotovljeno dejstvo, da toženec ni plačeval najemnine na roke direktorici tožeče stranke, želi toženec izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje, kar v postopku majhne vrednosti ni mogoče. Neobrazložena ali pomanjkljiva dokazna ocena bi sicer lahko pomenila absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v obravnavanem primeru sodišču prve stopnje te kršitve ni mogoče očitati, saj je logično in prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo direktorici tožeče stranke in ne tožencu.
Toženec je bil dolžan celoten znesek mesečne najemnine plačati tožeči stranki, pri tem ne igra nobene vloge dejstvo, da tožeča stranka ni izstavljala računov, saj je v primeru, da je davčni zavezanec za DDV, dolžna od vsake najemnine plačati tudi DDV. Napoved in plačilo DDV nista predmet tega pravdnega postopka, ampak je to vprašanje davčnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00040854
ZFPPIPP člen 386, 387, 389a. ZOdv člen 2, 25, 25/1, 25/1-2, 30, 30/1, 30/1-7, 71a. ZPP člen 87, 87/3. ZIZ člen 15. ZST-1 člen 12, 12/2.
osebni stečaj odvetnika - prenehanje statusa samostojnega podjetnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - odvetniško zastopanje - plačilo odvetnika
A. A. je bil izbrisan iz registra AJPES kot zasebnik - odvetnik. Nad njim se je namreč začel postopek osebnega stečaja, z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom pa stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika. Na podlagi obvestila stečajnega sodišča agencija (AJPES) podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra, pri čemer izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Navedeno pa ne velja, če je stečajni dolžnik pridobil od stečajnega sodišča dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi po začetku osebnega stečaja.
Z začetkom osebnega stečaja je stečajni dolžnik A. A. izgubil status odvetnika, kar je posledica omejitve njegove poslovne sposobnosti zaradi začetka stečaja. Z začetkom osebnega stečaja tako pooblastilo odvetniku preneha in če nima posebnega dovoljenja stečajnega sodišča za nadaljnje opravljanje dejavnosti po 389.a členu ZFPPIPP, ne more več zastopati stranke kot odvetnik. Pred sodiščem prve stopnje je sicer lahko pooblaščenec tudi oseba, ki ni odvetnik in bi tako dolžnica A. A. tudi po začetku osebnega stečaja nad njim lahko veljavno pooblastila za zastopanje pred sodiščem.
Po drugem odstavku 2. člena ZOdv lahko stranko pred sodišči proti plačilu zastopa le odvetnik. Kršitev določbe drugega odstavka 2. člena ZOdv je prekršek in je tako zastopanje stranke pred sodiščem proti plačilu v primeru, ko zastopnik ni odvetnik, protipravno in kaznivo. Sodišče pa procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev zastopanja strank pred sodiščem, ne sme dopustiti, saj bi v nasprotnem primeru kot varuh zakonitosti dejansko dopuščalo odvetništvo na črno.
DELOVNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039824
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1. OZ člen 169, 179, 179/1. ZOR člen 190, 200. ZDPre člen 32, 32/1. ZTuj člen 7, 7/4, 81, 81/1. ZZT člen 3, 6.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - popolna odškodnina - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - delo na črno - dohodek iz dela - status tujca - delovno dovoljenje - dovoljenje za prebivanje - otroški dodatek - dolžnost zmanjševanja škode - osebne lastnosti oškodovanca - državljanstvo otrok - porodniški dopust - zdravstveno varstvo - svoboda gibanja - družinsko življenje - materialno procesno vodstvo - ustrezna trditvena podlaga - prekrški - kaznivo dejanje
Glede na tožbene trditve je bil izvor tožnikovih težav pri zaposlitvi toženkino ravnanje (prenos tožnika iz registra stalnega prebivalstva v register tujcev), zato bi bila zahteva, da bi si tožnik (tudi) v navedenem obdobju zaradi odprave negativnih posledic izbrisa lahko uredil svoj pravni status (oziroma presoja, da ni storil dovolj za ureditev tega statusa), z vidika oškodovančeve načelne dolžnosti zmanjševati nastalo škodo pretirana.
Brez ustreznih trditev o dobičku ozrioma zaslužku ni mogoče domnevati, da je tožnik po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva iz naslova priložnostnega dela na črno zaslužil manj kot pred izbrisom in da je bilo to posledica izbrisa.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega tožnikove nepremoženjske škode ustrezno ovrednotilo dejstvo, da tožnik, kot obsojenec za kaznivo dejanje tatvine storjeno leta 1989 in v obdobju od 1993 do 1999 storilec vrste prekrškov predvsem zoper varnost cestnega prometa, očitno ne spoštuje pravnega reda Republike Slovenije.
Vse navedeno je mogoče strnjeno povzeti v zaključek, da je tožnica utrpela kratkotrajen intenziven strah pred izgonom ter poseg v pravico do svobode gibanja in družinskega življenja, vendar njeno duševno trpljenje po trajanju in intenzivnosti ni bilo takšno, da bi utemeljevalo odškodnino, višjo od odmerjene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00039833
ZVEtL-1 člen 23, 23/2, 46, 46/1-2. SPZ člen 4, 4/3, 105, 105/2. ZFPPIPP člen 299. ZNP člen 2, 21, 37. SZ-1 člen 4, 4/3. ZVEtL člen 1. ZPP člen 108, 285, 337, 339, 339/1. URS člen 33.
zemljišče - parcelacija - pomožni objekti - evidentiranje zemljišča pod stavbo - funkcionalno zemljišče k stavbi - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - zemljiška knjiga - zasebna lastnina - stavbna pravica - drvarnica - stečajni upravitelj - izločitvena pravica - sodnikova nepristranskost - materialno procesno vodstvo - načelo odprtega sojenja - sodba presenečenja
Sodna praksa je že zavzela stališče, da ko gre za objekt pomožne narave, ki služi zgolj redni rabi stavbe predlagatelja, ne more priti do dejanske pridobitve pripadajočega zemljišča na posameznem pomožnem delu.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zunanji pomožni objekt k stanovanjski stavbi ni vpisan v kataster in tudi ne v zemljiško knjigo, predlagatelja pa predlagata določitev pripadajočega zemljišča le k temu objektu, je pravilno zavrnilo predlog.
Materialnoprocesno vodstvo ne pomeni, da bi se moral sodnik poistovetiti s stranko in zapolniti vrzeli v dejanskih navedbah in v predlogu ali tožbi. Sodnikova nepristranskost bi lahko bila dvomljiva tudi v primeru, ko bi stranko vzpodbudil, da spremeni tožbeni temelj ali, da uveljavlja nove ugovore.
ZPP člen 212, 451. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov na območju občine Kamnik (2016) člen 8, 8/2, 8/2-2, 8/7.
postopek v sporu majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - gospodarska javna služba - zbiranje komunalnih odpadkov - ravnanje s komunalnimi odpadki - status uporabnika - neuporaba nepremičnine - poslovni naslov - višina terjatve
Trditveno in dokazno breme glede 3-mesečnega obdobja neuporabe objekta je na toženi stranki.
ZPP člen 421, 421/4. DZ člen 143. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6.
spremenjene okoliščine - pravda za predodelitev otroka
Sodišče je presodilo, da v času po sklenitvi sodne poravnave niso nastale takšne spremembe, ki bi pomembno vplivale na oceno njunih starševskih kapacitet in bi lahko predstavljale utemeljen razlog za spremembo odločitve glede zaupanja skupnega sina v varstvo, vzgojo in oskrbo. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da mora biti sprememba pravno relevantnih okoliščin na katerih sloni prvotna odločitev bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - premoženjsko stanje prosilca - izdatki - obseg skupnega premoženja - vrednost nepremičnin - razpolaganje s premoženjem - obročno plačilo sodne takse
Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke ne upošteva premoženje, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Kot ne more biti dvoma o tem, da tožnica ne more samostojno razpolagati s skupnim premoženjem (54. člen ZZZDR oziroma drugi odstavek 68. člena DZ), pa tudi ne more biti dvoma o tem, da lahko tožnica s svojimi ravnanji bodisi pospeševalno bodisi zaviralno vpliva na potek pogajanj za delitev skupnega premoženja. Ker ni dokazala, da so razlogi za to, da skupno premoženje še ni razdeljeno, izključno na strani toženca, tožnica ne more biti deležna privilegija taksne oprostitve. Okoliščino, da tožnica premoženja kratkoročno (tj. v roku, določenem za plačilo sodne takse) ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo pri odločitvi, da se tožnici omogoči obročno plačilo dolžne sodne takse.
ZPP člen 442, 453a, 458. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1.
odstop dednega deleža - sprejem dediščine - razpolaganje z dednim deležem - sodba na podlagi pripoznave - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika
Odstop dednega deleža sodedinji ne pomeni odpoved dediščini, temveč nasprotno, pomeni sprejem dediščine dediča ter nadaljnje razpolaganje s sprejetim dednim deležem.
ZPP člen 95, 95/3, 97, 97/3, 98, 98/1, 98/4, 107, 107/3, 396. URS člen 2, 23, 25. Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 6, 13. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8.
predlog za obnovo postopka - izredna pravna sredstva - pooblastilo - odvetnik - predložitev pooblastila za zastopanje - novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - original listine - overjeno pooblastilo - predložitev listin v izvirniku - prepozno vložena vloga - pravica do sodnega varstva - pravna država - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)
To kar je tožena stranka predložila, ni original pooblastila. Novo pooblastilo je bilo prepozno in tudi ni opremljeno s pojasnilom, da gre za obnovo postopka. Pri tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti vloženo v roku 30 dni od takrat, ko se je stranka seznanila z novimi dejstvi in dokazi in to je od vročitve drugostopenjske odločbe.
S predmetno odločitvijo sodišče prve stopnje ni vzelo stranki dostopa do sodišča, saj jo je korektno in pravilno pozvalo, da predloži original listine, katero je predložila v fotokopiji. Zato ni kršena njena pravica do sodnega varstva po 23. in 25. členu Ustave RS ali 6. in 8. členu EKČP.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 57, 71.
pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - pridržanje brez privolitve - prisilni ukrep - omejitev ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pogoji za pridržanje - načelo hitrosti postopka - zaslišanje priče - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov
Glede na to, da je treba v postopkih pridržanja zaradi varstva pravic pridržanih oseb ravnati še posebej hitro, sodišče le izjemoma izvaja dokaz z zaslišanjem prič.