nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - grajanje procesnih kršitev - grajanje procesnih napak
Ne drži niti navedba, da je neizvedbo dokazov na naroku tožena stranka argumentirano grajala; iz zapisnika naroka izhaja le, da je tožena stranka (v enem stavku) grajala neizvedbo dokazov (niti ni konkretizirala, katerih dokazov), ni pa podala kakršnekoli argumentacije; če je menila, da zapis v zapisniku naroka ne ustreza njenim navedbam (trdi, da je podala argumentirano grajo procesnih kršitev), pa bi to morala grajati takoj ob zaključku naroka, česar pa ni storila.
Etažna lastnina je v preteklosti nastajala zgolj na podlagi dejstva, da v stavbi obstaja več samostojnih funkcionalnih enot in z njihovo prodajo kupcem. Po sedanji ureditvi je sicer za njen nastanek potreben pravni posel ali sodna odločba in vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 107. člena SPZ), vendar pa novi zakon zatečenega stanja glede etažne lastnine ni ukinil. Za tako, sicer brez pravne podlage nastalo etažno lastnino, se je uveljavil izraz dejanska etažna lastnina.
Stavba ima več kot pet posameznih delov, tako da tožeča stranka tudi na podlagi 124. člena SPZ ni uspela z verjetnostjo izkazati svoje predkupne pravice in posledično verjetnosti terjatve.
načelo pomoči prava neuki stranki - izostanek z naroka - zdravniško potrdilo
Zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbenemu očitku nasprotnega udeleženca, da mu je bilo kršeno načelo iz 12. člena ZPP. Nasprotni udeleženec namreč v postopku nima pooblaščenca, zato bi ga po prepričanju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje moralo pozvati, da predloži ustrezno zdravniško potrdilo, ki bi izkazovalo zakaj je iz naroka izostal in šele nato bi lahko odločilo ali je bil njegov izostanek opravičljiv ali ne.
Višje sodišče soglaša s predlagateljem, da je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obstoječi sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da je treba ne glede na kratek rok odločanja, ki ga določa drugi odstavek 52. člena ZGD-1, nasprotnemu udeležencu zagotoviti pravico do izjave do predloga za postavitev posebnega revizorja. Hkrati iz relevantne sodne prakse posredno izhaja, da je treba dati (tudi drugim) udeležencem možnost, da se v smislu določbe prvega odstavka 5. člena ZNP-1 pred odločitvijo o predlogu izjavijo o navedbah drugih udeležencev.
ZDR-1 člen 14, 84, 84/2, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 7, 212.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum
Tožnica je nezakonitost odpovedi utemeljevala tudi s trditvami o neobstoju ekonomskega razloga, kot razlogu za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jih sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo. V tretji pripravljalni vlogi je navedla, da si po njenem mnenju prva toženka napačno razlaga predložena poslovna poročila in podatke iz izkaza poslovnega izida za sporno obdobje, saj iz teh izhaja, da se je dobiček podjetij res nekoliko znižal, vendar so se pri obeh toženkah povečali prihodki od prodaje in je očitno, da poslovanje toženk ni upadlo, ampak se je povečalo. Tožnica je te navedbe podala pravočasno, v roku, ki ji ga je za odgovor na predložene listine in navedbe toženk na naroku za glavno obravnavo dodelilo sodišče prve stopnje. Z navedenimi trditvami je tožnica zadostila trditvenemu bremenu, ki ga ima v skladu z določbo 7. in 212. člena ZPP. Glede na to, da je po oceni pritožbenega sodišča tožnica podala zadostno in pravočasno trditveno podlago, s katero je utemeljevala nezakonitost izpodbijane odpovedi, je bilo v skladu z določbo drugega odstavka 84. člena ZDR- 1 dokazno breme, da dokaže obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na prvi toženki, kot tožničinemu delodajalcu. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča o nezadostni trditveni podlagi tožnice napačno ni upoštevalo in posledično redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni presojalo po vsebini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042568
OZ člen 164, 167, 167/1, 168, 169, 358, 358-3, 358-5. ZPP člen 112, 337.
odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izgubljeni dohodek - neupravičen pripor - izguba zaposlitve - nastanek invalidnosti - premoženjsko prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - metoda valorizacije - pritožbene novote - neupoštevne navedbe - višina izgubljenega zaslužka - odmera povračila škode - pričakovani dobiček - dokazni standard verjetnosti - dohodek iz preteklih let - renta - izgubljeni dobiček (zaslužek) - nepravilna uporaba materialnega zakona - dokaz z izvedencem - neto plača - metoda rasti povprečnih neto plač - načelo popolne odškodnine - sprememba prvostopenjske odločitve - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Pritožba je utemeljena glede dosojene višine izgubljenega preteklega zaslužka za čas od novembra 1995 do decembra 2009 in za plačilo rente od 1. 1. 2010 do 23. 2. 2010.
Glede premoženjske škode mora odgovorna oseba skladno s 164. členom OZ vzpostaviti stanje, ki je bilo preden, je škoda nastala oziroma plačati denarno odškodnino, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. V primeru smrti, telesne okvare ali zdravja ima odškodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za določen čas (prvi odstavek 167. člena OZ). Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega dobička. Škoda se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne določa drugače. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (168. člen OZ). Oškodovanec je upravičen do polne odškodnine: sodišče mu mora prisoditi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka (169. člen OZ).
Za upoštevanje načela popolne odškodnine je treba torej ugotoviti, kolikšne bi bile njegove plače v vtoževanem obdobju, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče je to prikrajšanje pravilno ugotavljalo z izvedenko ekonomske stroke, ki ji je naročilo izračun razlike med mesečnim revaloriziranim zneskom rasti neto plač v RS za plačo, ki bi jo novembra 1995 prejemal tožnik v znesku 95.000,00 SIT. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč mnenja nato pri odločanju ni uporabilo. Dokaz z izvedenkinim mnenjem je bil izveden. Pravdni stranki sta se o njenem mnenju v postopku izrekli. Glede izračuna dejanskega neto prikrajšanja tožnika (razlike med mesečnimi revaloriziranimi zneski, ki je novembra 1995 znašal 95.000,00 SIT, z mesečnim indeksom rasti neto plač v RS in mesečnimi dohodki tožnika v vtoževanem obdobju) nista imeli pripomb. Zato ga je pritožbeno sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava uporabilo in v tem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
utemeljen sum - podaljšanje pripora po pravnomočnosti obtožnice - nova dejstva
Pretežni del pritožbenih navedb je namenjen izpodbijanju zaključka sodišča prve stopnje o danosti utemeljenega suma storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja. Danost tega temeljnega pogoja za podaljšanje oziroma odreditev pripora je sodišče prve stopnje utemeljilo z dejstvom, da je bil utemeljen sum formalno dognan s pravnomočnostjo obtožnice in da se sodišče po nastopu pravnomočnosti obtožnice ni soočalo z novimi dejstvi ali okoliščinami, ki bi formalno dognan utemeljen sum kakorkoli ovrgli ali morebiti omajali. Takšnih novot tudi pritožnik ne navaja, zaradi česar ne more biti uspešen v izpodbijanju zaključka o tem, da je podan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, ki je torej predmet pravnomočne obtožnice.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija za vložitev predloga - finančne terjatve - obstoj terjatve - zapadlost terjatve - revizorjevo poročilo - soglasje dolžnika - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - namen zakonodajalca - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - učinki potrjene prisilne poravnave - predhodni postopek prisilne poravnave - stranke predhodnega postopka - udeležba v postopku - dolžnikov delničar - položaj upnika - možnosti za uspeh - poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja - naknadni predlog prisilne poravnave
Namen zakonodajalca zagotovo ni bil, da lahko predlagajo prisilno poravnavo le trije upniki (ali več), saj bi bil v tem primeru en upnik (ali dva) prikrajšan za to možnost, čeprav bi imel enak obseg terjatev kot trije ali več upnikov skupaj. Poleg gramatikalne razlage, ki jo je (edino) uporabil pritožnik, je treba upoštevati tudi logično, sistematično in teleološko razlago. Sodišče skozi svojo sodno prakso razlaga 221.j člen ZFPPIPP tako, da dopušča začetek postopka prisilne poravnave tudi na predlog enega upnika, kar je razvidno iz več odločb (npr. VSL Cst 36/2017, VSL Cst 155/2020 idr.). Do vložitve upniškega predloga je upravičen tisti upnik (eden ali več), ki izpolnjuje kriterij, da njegove (njihove) finančne terjatve do dolžnika presegajo 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika. Tako je bistven delež finančnih obveznosti, ne pa število upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039540
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 2, 8. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7, 357a. ZIZ člen 65, 65/3.
zamudna sodba - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnega pisanja v državo članico eu - pravilna vročitev sodnih pisanj - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe v državi tujega sodišča - vročanje po zaprošenem organu - vročanje sodnih pisanj v prevodu - standariziran obrazec o vročanju - zavrnitev sprejema pisanja - načelo primarnosti prava EU - prepozna vložitev tožbe - vročitev odločbe sodišča druge stopnje - pričetek teka roka
Za vročanje sodnih pisanj v civilnih zadevah se v državah članicah EU uporablja Uredba (ES) št. 1393/2007, ki določa pravico naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev (8. člen Uredbe). V konkretnem primeru je sodišče zaprošenem organu v ZR Nemčiji poslalo obrazec za izvensodno vročanje in zato tožena stranka ni prejela opozorila, da tako pošto lahko zavrne ali terja prevod.
ZPP člen 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SZ člen 9, 111, 113, 116, 117. ZDen člen 64, 88, 88/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - tožba na ugotovitev solastninske pravice - prekoračitev tožbenega zahtevka (sojenje ultra petitum ali extra petitum) - kršitev načela dispozitivnosti - pomanjkljiv izrek sodbe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje - družbena lastnina - dobroverna lastniška posest - zahteva za denacionalizacijo - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - postopek za ureditev meje
Nepremičnini sta bili do uveljavitve Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju: SZ) dne 19. 10. 1991 družbena lastnina, na kateri je bilo priposestvovanje, v skladu z ustaljeno pravno teorijo in sodno prakso, izključeno. Z dnem uveljavitve SZ je postala lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš drugo tožeča stranka kot občina (111. in 113. člen SZ)
spor majhne vrednosti - plačilo telefonskih storitev - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - potrošnik - pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zakonske zamudne obresti - procesne obresti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Med obema obračunoma (po formuli tožnice in predlogu toženca) je minimalna razlika in z uporabo formule tožnice toženec tudi ni bil nesorazmerno prikrajšan oz. z odpovedjo (prekinitvijo) naročniškega razmerja ni prišel v občutno slabši položaj. Smiselno zatrjevano znatno neravnotežje, ki bi vplivalo na (ne)zakonitost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je toženec s sklenitvijo naročniške pogodbe prejel, ni podano in za nepoštene pogodbe pogoje ne gre.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
obstoj skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - sklenitev zakonske zveze - skupna gradnja v času zakonske zveze - skupna gradnja - posebno premoženje zakonca - darilo - zemljišče brez objekta - vlaganja v posebno premoženje zakonca - nova stvar - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - določitev deležev na skupnem premoženju - okoliščine konkretnega primera - vrednost zemljišča - skupna vlaganja - prispevki graditeljev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - pomoč sorodnikov
Zgolj želja po skupnem življenju in medsebojna čustvena navezanost ob pomanjkanju drugih potrebnih elementov (življenjska in ekonomska skupnost) ne zadoščata za obstoj izvenzakonske skupnosti.
Povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o toženčevem vložku posebnega premoženja in enakovrednih prispevkih strank k nadaljnji gradnji ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin primera potrjujejo pravilnost odločitve, da znaša delež tožnice na ugotovljenem premoženju do 35 %, delež toženca pa je višji od zakonske domneve, in sicer 65 %
predlagalni delikt - oškodovanec - pravna oseba - pristop na narok - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - manjkajoče pooblastilo - umik predloga za pregon - zakonska domneva - ustavitev kazenskega postopka - interes za kazenski pregon - razveljavitev sklepa
Zgolj dejstvo, da je na glavno obravnavo v primeru predlagalnega delikta za oškodovano pravno osebo pristopila oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik oziroma je brez ustreznega pooblastila za njeno zastopanje, ne dopušča zaključka o nastopu zakonske domneve o oškodovančevem umiku predloga za pregon. Potrebno je namreč upoštevati, da je na glavno obravnavo vendarle pristopila oseba, ki je pri oškodovani pravni osebi zaposlena ter da je slednja priglasila premoženjskopravni zahtevek, kar po prepričanju pritožbenega sodišča izkazuje, da oškodovana pravna oseba interes za kazenski pregon še vedno ima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00039837
OZ člen 339, 365. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
opomin - izvršilni postopek - pogodba o štipendiranju - kadrovska štipendija - sofinanciranje - razdor pogodbe - zastaranje - pretrganje zastaranja - tek zastaralnega roka - vrnitev sredstev - spor majhne vrednosti
Tožnik ni navedel utemeljenih razlogov za svojo neaktivnost v obdobju od leta 2011 do 11. 4. 2014 (zanašanje na to, da bo toženec izpolnil svojo pogodbeno obveznost obveščanja, ne more biti utemeljen razlog) ter kasneje do 15. 3. 2017. Zastaranje je torej kljub nedospelosti terjatve začelo teči že v letu 2011. Takrat bi namreč tožnik na toženca že lahko naslovil poziv za vrnitev sredstev in bi terjatev zapadla v plačilo.
Tudi v primeru, da bi bil začetek teka zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je tožnik izvedel, da se štipendist ni zaposlil pri delodajalcu, bi petletni zastaralni rok do vložitve tožbe že potekel, saj poziv z dne 15. 3. 2017 ni pretrgal zastaranja.
spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - telekomunikacijske storitve
Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da toženka naročniške pogodbe ni odpovedala, zato je ta ostala v veljavi, dokler tožnik toženki ni izključil storitve dne 29. 1. 2019, da toženka tožniku ni vrnila modema, da sodišče ni imelo razloga za dvom v pravilnost podatkov iz predloženih vtoževanih računov, iz katerih je jasno razviden znesek ter zapadlost, da je toženka v zamudi s plačilom zneskov po posameznih vtoževanih računih od dneva zapadlosti vsakega posameznega vtoževanega računa, zato je dolžna plačati skupen znesek po računih 430,97 EUR in še zakonske zamudne obresti od posameznega zneska od naslednjega dne po zapadlosti vsakega vtoževanega računa do plačila.
zavrženje tožbe - nepoprava vloge - nezadostno število izvodov tožbe - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepoma pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda. Tožnik ni ravnal skladno s pozivom, čeprav mu je ob izdaji drugega sklepa sodišče podrobno pojasnilo, v čem je pomanjkljivost njegovega procesnega ravnanja. Odločitev sodišča, ki je skladno s šestim odstavkom 108. člena ZPP neustrezno popravljeno tožbo zavrglo, je glede na navedeno pravilna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039946
ZP-1 člen 156, 156-5, 192a, 192a/4, 192a/7. ZIKS-1 člen 18, 18/1, 18/2, 24, 24/1, 24/1-3, 24/1-6. ZZUOOP člen 24, 24/1.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga
V postopku za odreditev nadomestnega zapora ima storilec možnost predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, vendar pa je glede na določbo četrtega odstavka 192.a člena ZP-1 omejen na fazo postopka, ko sodišče pred odločitvijo o izdaji sklepa o nadomestnem zaporu storilcu pošlje pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora in ga pozove, da se v roku petih dni izjavi o vsebini obvestila, pri čemer v tej izjavi lahko storilec predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
pripoznava tožbenega zahtevka - posledice neodgovora na tožbo - neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka - fikcija pripoznave zahtevka - predpostavke za izdajo - prepozen odgovor na tožbo - odločitev o stroških postopka - povračilo pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v skladu s 453.a členom ZPP, ki določa neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, če tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo. V takem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja ugodi tožbenemu zahtevku (prvi odstavek 316. člena ZPP).
Fikcija pripoznave nujno vključuje celoten tožbeni zahtevek, s pravdnimi stroški vred. Toženka njihovi odmeri ne oporeka. Predvsem pa ne trdi, da sama ni dala povoda za tožbo (157. člen ZPP), zato kljub pripoznavi zahtevka ni upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov.
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 32, 32/1, 44, 44/1, 44/3.
stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - očitno prenizka vrednost - korekturna dolžnost sodišča - vrednost nepremičnine - skupno premoženje - podatki gurs
Tožnica zatrjuje, da je njen delež 3/4, v tem obsegu uveljavlja nedopustnost izvršbe v tem pravdnem postopku. Glede na to, je pravilna ocenitev vrednosti spornega predmeta v višini vrednosti 3/4 sporne nepremičnine, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.