ZSVarPre člen 8, 23. ZST-1 člen 1, 11, 11/1, 11/6, 34a. ZBPP člen 13, 13/2.
občasni in neperiodični dohodki - oprostitev plačila sodnih taks - osnovni znesek minimalnega dohodka kot merilo - obročno plačilo sodne takse
Skladno s 23. členom ZSVarPre se občasni in neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in eno polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - prešolanje učenca osnovne šole - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - nujnost izdaje začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka
Za izdajo začasne odredbe morajo biti izkazane okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj, zaradi katerih ni mogoče čakati do pravnomočnosti odločbe.
Za zaključek, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, je bistveno, da sodišče ni ugotovilo obstoja okoliščin, ki bi mld. sina udeležencev ogrožale, če predlogu za prešolanje ne bi bilo ugodeno.
ZPP člen 69, 139, 180, 318, 339, 339/2, 339/2-11. ZCRP člen 6.
opredelitev stranke - enotna matična številka občana (EMŠO) - identifikacijska številka - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - dogovor o krajevni pristojnosti - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti - izdaja zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - sklepčnost tožbe - dviganje in sprejemanje pisanj in pošiljk
180. člen ZPP določa, da so identifikacijski podatki o stranki, ki je fizična oseba, poleg imena in naslova, tudi enotna matična številka občana (v nadaljevanju EMŠO), če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva.
Pritožnica svojo trditev, da tožnik, kot je identificiran v tožbi, ne obstaja, utemeljuje s sklicevanjem na podatke CRP, ki pa tega ne dokazujejo. Celo nasprotno: predloženi podatki potrjujejo, da gre pri osebi vpisani v CRP in osebi, ki je vložila tožbo, za isto (še živečo) osebo. Identiteta in obstoj tožnika zato ne moreta biti sporna.
Kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je (med drugim) podana, če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, pravdna dejanja pa kasneje niso bila odobrena. Ker je smisel te določbe varstvo nepravilno zastopanih, to kršitev lahko uveljavlja le stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
Zakon pod določenimi pogoji dopušča dogovor o krajevni pristojnosti (69. člen ZPP). Vendar pa mora tožnik sporazum priložiti tožbi, sicer se nanj kasneje ne more več sklicevati. Če tožbo kljub temu vloži pred drugim sodiščem, pa se sodišče lahko izreče za nepristojno le na ugovor toženca, ki ga mora ta podati najkasneje v odgovoru na tožbo (prvi odstavek 22. člena ZPP). V konkretnem primeru se tožnik na sporazum o krajevno pristojnem sodišču, ki je del kupne pogodbe, v tožbi ni skliceval, toženka pa, ki odgovora na tožbo ni vložila, krajevni pristojnosti v pritožbi ne more več ugovarjati.
Prvi odstavek 318. člena ZPP določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče lahko izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena istega zakona ne odgovori na tožbo. Poleg pogoja, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, pogoja, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in pogoj, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (t. i. sklepčnost).
Pravnim osebam sodišče sodna pisanja vroča na naslov, ki je vpisan v register (tretji odstavek 139. člena ZPP). Vroča se tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu (prvi odstavek 133. člena ZPP).
ZPP namreč ne predpisuje vročanja na naslovu dejanskega poslovanja, prav tako ne vročitve osebi, ki je pooblaščena za zastopanje. Ker je bila v konkretnem primeru tožba toženki vročena na naslov, ki je vpisan v register in osebi, ki je bila pooblaščena za sprejem, je bila vročitev, čeprav vročilnice ni podpisal zakoniti zastopnik toženke, pravilna. S prepošiljanjem pošte povezane ovire, ki jih toženka navaja v pritožbi, pa za presojo pravilnosti vročitve niso relevantne.
Pred izdajo zamudne sodbe je sodišče preverilo, ali dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s predloženimi dokazi. Ker pri tem ne gre za izvajanje (in ocenjevanje) dokazov in preizkušanje resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, je očitek, da je sodišče dokaze ocenjevalo, neutemeljen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040720
ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - nastop kazni zapora - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - pravočasnost predloga - prepozen predlog
Obsojenec je vložil dva različna predloga za izvršitev kazni zapora, pravočasno z delom v splošno korist in prepozno z zaporom ob koncu tedna.
Obsojenec je na prostosti, ni še nastopil kazni zapora, zato ga je zavezoval petnajstdnevni rok za vložitev predloga, določen v drugem odstavku 129.a člena ZKP.
poplačilo več upnikov - spor o dejstvih - pristojnost izvršilnega sodišča - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je samo opravilo dokazno oceno listin (izpiski iz poslovnih knjig, potrdila o izplačilu ...), na podlagi katerih je upnik dokazoval resničnost svoje trditve, da pritožnikove navedbe, da do dolžnika iz pravnega posla nima terjatve, niso utemeljene. Četudi ima upnik zoper dolžnika izvršilni naslov, je treba drugemu upniku dopustiti prerekanje, da terjatev sploh ni nastala. Če drugi upnik takšen ugovor da, potem s tem trenutkom nastane spor o dejstvih. Izvršilni naslov druge upnike ne veže. Držijo razlogi sodišča prve stopnje, da dolžnik zoper sklep o izvršbi sploh ni vložil ugovora. Sklep o izvršbi je pravnomočen. Vendar drugi upniki terjatev prvega upnika še vedno lahko izpodbijajo. Neposredno izvršljiv notarski zapis ima učinek le med strankami le-tega. Pritožnika to nista. To pa pomeni, da ne glede na to, kako bi bili ugovori drugega upnika (pritožnikov) (ne)utemeljeni (morebiti tudi prima facie), izvršilno sodišče uporabi določbo prvega odstavka 202. člena ZIZ.
V skladu z določbo 129. člena ZZZDR oziroma smiselno enako določbo prvega odstavka 190. člena DZ se preživnina določi glede na potrebe otrok in pridobitne zmožnosti staršev.
Pri določitvi preživnine mora sodišče potrebe otrok oceniti, ne matematično izračunati.
Dejstvo, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive, samo po sebi še ne pomeni, da mora biti takšna (torej primerljiva oz. enaka) tudi razporeditev preživninskega bremena.
ZPP člen 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odmera pravdnih stroškov - stroški zastopanja - stroški odvetniških storitev - nagrada za zastopanje na naroku - pripravljalni narok
Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede takoj po njegovem zaključku, OT ne vsebuje. Prvi narok v konkretni zadevi je bil izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka. Pritožnici ne pripada posebna nagrada za pripravljalni narok, saj ne gre za posebno storitev.
ZDru člen 37. ZLNDL člen 1, 1/2, 3. ZSpo člen 64. SPZ člen 42, 43.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnine v uporabi športnega društva - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje športnega objekta - športno društvo - športni objekti - letališče - družbena lastnina - objekt občinskega pomena - odločba upravnega organa - protiknjižno priposestvovanje - opravičljiva zmota - standard dolžne skrbnosti
Lastninjenje športnih objektov je večplastno, objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, zares in dokončno postane last lokalne skupnosti (šele), če se prizadeti lastnik (društvo ali druga oseba zasebnega prava): 1) lastninski pravici odreče, 2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka 64. člena ZSpo in 3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je priglasitev zahtevka pristojnemu organu lokalne skupnosti (le) procesna predpostavka za poznejše uveljavljanje lastninske pravice v sodnem postopku.
Ne glede na dosledno izpeljavo načela superficies solo cedit in načela konstitutivnosti vpisa v zemljiško knjigo v SPZ ter posledično močno omejene možnosti protiknjižnega priposestvovanja, novejša sodna praksa zastopa stališče, da je treba ugotavljati opravičljivost zmote vsakokratnega posestnika, upoštevaje vse okoliščine primera. Prepričan mora biti, da je stvar njegova, tudi po tem, ko s povprečno skrbnostjo razmisli o vseh okoliščinah.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZDru-1 člen 14, 14/2.
sklep disciplinske komisije - sklep o izključitvi - izključitev člana iz društva - odprava sklepa - razpravno načelo - kršitev razpravnega načela - pravica do izjave - društvo
Stranki sta odgovorni, da v zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da ne obstaja. To velja tudi v primeru, če sodišče določeno (nezatrjevano) dejstvo ugotovi med izvedbo dokaznega postopka (ko na primer vpogleda listino). Takega dejstva ne sme upoštevati.
V primeru, da društvo o vloženi pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od njenega prejema, se po drugem odstavku 14. člena ZDru-1 šteje, da je bila pritožba zavrnjena. To pomeni, da lahko član društva odločitev izpodbija pred sodiščem, torej enako kot v primeru, če bi sklep o zavrnitvi pritožbe prejel.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - žrtev - zaščita otrok - nasilje - ukrep prepovedi približevanja
Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Glede na okoliščine konkretnega primera je treba oceniti, s katerimi ukrepi bi bilo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja in hkrati, koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za zaščito žrtve.
ustavitev zapuščinskega postopka - zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - zapuščina - predmet dedovanja - premoženje zapustnika - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih
Do prekinitve zapuščinskega postopka in napotitve strank na pravdo po 212. členu ZD pride le v primeru, če spor o tem, ali kakšno premoženje sodi v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru spora o tem med tretjimi osebami, ki niso dediči.
objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost banke - banka - bančno poslovanje - bančna dejavnost - nevarna dejavnost - povečana nevarnost za nastanek škode - rop - napad oboroženega roparja - žrtev - protipravno ravnanje - dolžna skrbnost - ukrepi za zagotavljanje varnosti
Udeleženci bančnega poslovanja niso izpostavljeni povečani nevarnosti nastanka (nepremoženjske) škode. Nevarnost (možnost) prisostvovati ropu banke ni bistveno večja od te nevarnosti pri drugih storitvenih dejavnostih, kot muzeji, trgovine, bencinske črpalke itd., ali nevarnosti, da nekdo kot naključni posameznik postane žrtev takega ali podobnega kaznivega dejanja. Preprosto povedano: obisk bančne poslovalnice je vsakdanja dejavnost, ki z vidik rizika, da si po naključju žrtev ropa, ni nič bolj nevarna od obiska trgovine, pošte, muzeja ali bencinske črpalke.
ZDR-1 člen 84, 85, 89, 89/1, 89/2.. ZJU člen 9, 13, 93, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz pisnega opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).1 Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik storil devet od očitanih desetih kršitev, ki so predmet pisnega opozorila, ter da je utemeljen tudi en očitek iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izpodbijane odpovedi.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasni odgovor na tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe, tj. da toženec v danem roku ni podal odgovora na tožbo, ni podan, sodišče je v nasprotju z določbami zakona izdalo zamudno sodbo, kršilo je določbo 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je predhodno tožbo s pozivom, da nanjo odgovori, tožencu že vročalo. Dne 23.5.2019 je izdalo odredbo, naj se tožba s pozivom na odgovor vroči tožencu, toženec je odgovor na tožbo je podal in ga podpisal. V spisu je uradni zaznamek, kjer je ugotovljeno, glede na težo pošiljke, da toženec ni prejel tožbe s prilogami, pač pa le poziv za odgovor na tožbo, zato je sodišče tožencu tožbo ponovno vročalo. Ugotovilo je, da je tedaj toženec na tožbo odgovoril v zakonitem roku, pravočasno, vendar odgovora na tožbo ni podpisal. Po presoji pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru tudi glede na postopanje sodišča v tej zadevi ter aktivnosti toženca šteti, da je toženec na tožbo odgovoril pravočasno in odgovor na tožbo podpisal. To, da morebiti ob prvem pozivu pomotoma ni bila priložena tožba s prilogami, stranki v tem primeru ne gre v škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delo na blagajni
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka tožnici zaradi ugotovljenih kršitev, ki onemogočajo nadaljevanje dela blagajničarke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
ZDR-1 člen 200, 200/4.. ZObr člen 100a.. ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19/4.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških
Pritožba utemeljeno izpodbija tudi priznanih 150 točk za sestavo 2. pripravljalne vloge, ki jo je tožnik vložil po tem, ko je toženka že pripoznala tožbeni zahtevek, tako da se tožniku za navedeno vlogo, s katero je izrazil strinjanje z izračunom toženke, v skladu z njenim predlogom v pritožbi prizna le 50 točk (tar. št. 19/4 OT).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 33, 109, 110, 110/1, 110/1-2.
nočno delo - bistvena kršitev določb postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - prihod na delo
V kolikor sodišče prve stopnje ni hotelo samo ugotavljati števila ur, ki naj bi ga tožnik opravil v nočnem času, čeprav je pravilno povzelo pravne podlage, ki se nanašajo na nočno delo oziroma na plačilo nočnega dela, bi moralo imenovati izvedenca, ki bi opravil ustrezen izračun. Ker je izhajalo iz napačnega stališča, je z zavrnitvijo dokaznega predloga kršilo tožnikovo pravico do obravnavanja pred sodiščem v smislu določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Prihod na delo je obveznost delavca po 33. členu ZDR-1, ki med drugim določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o tem, da bolniška ne bo podaljšana, ni mogel sklepati, da ga bo tožena stranka obvestila o tem, kdaj prične delati. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela v spornem obdobju. Tožnik je v očitanem obdobju samovoljno in neupravičeno izostal z dela ter s tem kršil 33. člen ZDR-1 ter obveznosti iz 9. člena pogodbe o zaposlitvi.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - pretep - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - identično dejansko stanje - višina denarne odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - tuja pomoč
Sodišče prve stopnje, je bilo v tej pravdi vezano na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Posledično toženci v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov kot na pirmer, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njihovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, da ni podana njihova krivda. Smiselno pa so s svojimi v pritožbi ponovljenimi navedbami poskušali ravno to.
Ker tožeča stranka z eno tožbo zoper toženki ne more hkrati uveljavljati stvarno pravnega in obligacijsko pravnega varstva, ni mogoče dovoliti obravnavane spremembe tožbe z naknadno kumulacijo zahtevkov.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042971
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 179, 966, 972, 972/2, 972/3.
poklicni vojak - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote
Prav tako ni utemeljeno toženkino pritožbeno zavzemanje za dvig soprispevka na 30 %. Drži, da je bil tožnik pri svojem ravnanju neskrben, ko ni preveril kakšno je stanje stola, ki je bil odstranjen ob steno med dve omarici. Vendar toženka ni poskrbela, da bi bil takšen stol odstranjen iz sobe, kar je potrdila priča O.O., in bi se na ta način preprečilo, da bi sploh prišlo do škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožnikov prispevek k nastanku škode minimalen.
V primeru, da je nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, ni mogoče kumulirati odškodnine in zavarovalne vsote (tretji odstavek 972. člena OZ). Sodna praksa zahteva, da v kolikor je kolektivno nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, mora biti že v zavarovalni polici označeno, da se sklepa kolektivno nezgodno zavarovanje kot zavarovanje pred odgovornostjo (VIII Ips 161/1997). Odločilna je dejanska vsebina zavarovalne police (VIII Ips 214/2017).