ZDavP-2 člen 129, 129/1, 129/1-2. ZDoh-2 člen 48, 48/3, 59, 59/1.
davčni inšpekcijski nadzor - dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - samostojni podjetnik - normirani odhodki - davčna osnova - starševski dopust - skrajšani delovni čas
Tožnik ni obvezno zavarovan pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 (14. člen ali 15. člen ZPIZ-1) za poln delovni čas nepretrgoma najmanj pet mesecev. Iz nesporno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik zavarovan na navedeni podlagi le za 20 ur dela in skrajšani delovni čas v skladu s 50. členom in 51. členom ZDSP-1. Zakonskega pogoja ne izpolnjuje oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela plačila za izgubljen dohodek zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po ZDSP-1.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici
Tožena stranka svojega sklepa ni utemeljila zgolj na tem, da je bil tožnik že prosilec za mednarodno zaščito na Hrvaškem, ampak je iz obrazložitve sklepa razvidno, da je tožena stranka znatno begosumnost utemeljila tudi na drugih okoliščinah, saj je v obrazložitvi sklepa navedla, da se je tožnik namenoma izogibal mejnega prehoda, da ga policisti ne bi prijeli, navedla je, da se je po ozemlju Republike Slovenije načrtno premikal po gozdu ter neobljudenih poteh, da so ga policisti nato prijeli na cesti, ko je bil namenjen proti Italiji, da na ozemlju Republike Slovenije ni želel biti opažen, da se tu ni želel zadrževati, da je ves čas zasledoval svoj cilj (Francijo) ter ga tudi želel doseči. Tožena stranka je tako dovolj prepričljivo utemeljila, zakaj je iz tožnikovih ravnanj sklepala, da je podana znatna begosumnost.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravstvena dejavnost - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost
Določitev obdobja trajanja koncesije za obdobje petnajstih let ne spreminja načina opravljanja javne službe na podlagi koncesije in ne zmanjšuje njene vrednosti, kakor tudi ne prizadene posebej le določenega imetnika pravice. Po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz odločbe U-I-193/2019-14 pa tudi ni bila nepredvidljiva, zaradi česar zakonodajalcu ni bilo treba določiti odmene z zakonom.
COVID-19 - pogoji za izstop - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - splošni ali posamični akt - odlok
Posamični akti so pravni akti, ki pomenijo individualizacijo in konkretizacijo splošnih pravnih aktov in nastanejo pri uporabljanju prava kot rezultat soočanja konkretnih dejstev ter abstraktnih pravnih norm ter se glede na subjekte, ki jih oblikujejo, razvrščajo v oblastne, sodne in upravne akte ter neoblastne (posamične/splošne) pravne akte. Določbe spornega Odloka Vlade, ki ga s tožbo izpodbija tožnik, ni mogoče šteti za posamični akt, ki bi bil lahko dopusten predmet upravnega spora.
sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - ugovor - neobrazložena odločba
ZRRD glede odločitve direktorja toženke o izbiri projektov predvideva možnost ugovora, o katerem prav tako odloča toženka, po drugem organu (upravnem odboru), oba akta skupaj pa predstavljata odločitev toženke, sprejete v enostopenjskem postopku. Ker zoper takšno odločitev ni pritožbe, je ta dokončna, v skladu z določbami ZUS-1 pa jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Sodišče ob upoštevanju 32. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju pravilnik) sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu s pravilnikom ravno tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in ki jih je (glede na pravilnik in metodologijo) treba uporabiti pri ocenjevanju po kriterijih. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene prijave podana na ta način, je namreč mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - zloraba pravic
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Glede tega se sodišče lahko opre ne le na elemente, kot so pravne, ekonomske oziroma osebne povezave med osebami, ki so vpletene v podobne investicijske projekte, temveč tudi na znamenja, ki kažejo na nemarno usklajevanjem med temi osebami. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - začetek kazenskega postopka
Postopek pred državnim tožilcem po prvem odstavku 163.a člena ZKP ni sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi prvega odstavka 7. člena ZBPP, saj se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nespremenjene okoliščine - zavrženje ponovne prošnje
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje vloge - nova dejstva ali novi dokazi - spolna usmerjenost - informacije o izvorni državi - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka stališč Sodišča EU ni upoštevala, ko je presojala tožnikove navedbe o spolni zlorabi in spolni usmerjenosti z vidika novih dejstev v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1. Ker tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava tudi ni upoštevala predloženih informacij o izvorni državi tožnika in se do njih ni opredelila, je tudi napačno ugotovila dejansko stanje.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - nameravana gradnja - ustna obravnava - izjava stranke
Soglasje in izjava“ sta bila dana (podpisana), kot iz pisne izjave izhaja, 17. 7. 2018 in se nanašata na projektno dokumentacijo št. 12/18, julij 2018, medtem ko je bila, kot izhaja iz spisne dokumentacije, v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja vložena projektna dokumentacija št. 12/18, avgust 2018. Kar pomeni, da sta podpisnici navedene pisne izjave soglašali z gradnjo po drugi projektni dokumentaciji, kot jo je navedla investitorica v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in kot je bila vložena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja (ali sta bili ter v čem podpisnici pisne izjave seznanjeni s projektno dokumentacijo drugače, kot je vsebina projektne dokumentacije št. 12/18, avgust 2018, pa ni mogoče preizkusiti, ker projektne dokumentacije, datirane na mesec julij 2018, v spisu ni in torej ni del spisne dokumentacije v zadevi). To pa pomeni, da bi že drugostopenjski organ mogel oziroma moral ugotoviti, da prvostopenjski organ ni imel podlage za postopanje po četrtem odstavku 39. člena GZ.
Glede na to, da se procesno razmerje med organom in stranko vzpostavi šele z izdajo sklepa iz drugega odstavka 268. člen ZUP, tožnik nima prav, da je toženka kršila njegovo pravico do izjave, ker mu pred izdajo sklepa ni omogočila, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih za začetek obnove. Prav pa ima, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj pravočasnost začetka postopka obnove, ki je ena od procesnih predpostavk za njegovo izdajo, ni obrazložena na način, da bi bil mogoč poln vsebinski preizkus te okoliščine in s tem sklepa.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje - sorazmernost ukrepa
Načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN je mogoče razumeti le tako, da inšpektor v primeru kršitve izbere za zavezanca najugodnejši ukrep med tistimi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in ne po prosti presoji mimo materialnega predpisa. Po 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnica ne more sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drug ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) ukrepa opravil že zakonodajalec, ko je z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato kršitev materialnega prava oziroma načela sorazmernosti ni podana.
inšpekcijski pregled - ukrepi inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011, nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v območju državne ceste. To pomeni, da se obveznost pridobitve soglasja za objekte za obveščanje in oglaševanje iz 78. člena ZCes-1 lahko nanaša le na objekte, ki so bili postavljeni po uveljavitvi tega zakona. Zato tožnik za sporni objekt, ki je bil ob upoštevanju med strankama nespornih dejstev postavljen v letu 2001, po presoji sodišča ne potrebuje soglasja DRSI.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug člen 7, 7/1, 7/2, 15, 15/1.
gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug je za posamezno območje - morfološko enoto - izrecno opredelil namensko rabo; dopustne posege in ureditve (prvi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). To pa pomeni, da je v Morfološki enoti 1/1 dopustna zgolj in samo sanacija in zmerna dograditev objektov ob sočasnem preoblikovanju v majhen hotel ali penzion (drugi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). Drugačna razlaga ne pride v poštev, besedilo je jasno in nedvoumno. Gradnja apartmajske hiše ni dovoljena.
ZDIJZ člen 6, 6/2. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - test javnega interesa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Določba 6. člena ZDIJZ je materialno pravno jedro ZDIJZ, ki ureja izjeme od osnovnega načela prostega dostopa in izjeme od izjem prostega dostopa do informacij javnega značaja. To pomeni, da tožena stranka zaradi presoje, da je organ napačno uporabil navedeno zakonsko določbo, ni prekoračila svoje pristojnosti, ko je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravila odločbo in sama rešila zadevo. Iz razlogov izpodbijane odločbe niso razvidne (vsebinske) okoliščine raziskave, vsebina javnega razpisa, v javnem razpisu izražen javni interes, povezava med zahtevanimi učnimi načrti in raziskavo prosilke, potrebnost učnih načrtov za navedeno in intenzivnost prizadetosti interesa javnosti v primeru nerazkritja informacij. Zato izpodbijana odločba nima vseh sestavin odločbe.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - begosumnost - Uredba Dublin II - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka ni izkazala utemeljene nevarnosti, da bo tožnik pobegnil. Ta namreč ne more biti podana le zato, ker je za mednarodno zaščito zaprosil že v Bolgariji in na Hrvaškem, kjer na odločitev ni počakal, ostali okoliščini pa nista izkazani. Glede na navedeno so razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (2005) člen 16, 16/1, 21, 21/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 8, 21, 21/1.
javno kanalizacijsko omrežje - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - odvajanje komunalnih odpadnih voda - komunalni priključki
Sodišče se s tožnikom strinja, da temelji izpodbijana odločitev na nepravilno ugotovljenem dejstvu, da se tožnikov obrat nahaja v območju aglomeracije št. ... Pri tem gre tudi po presoji sodišča za relevanten ugovor, kajti za uporabo določbe prvega odstavka 16. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, na katero je oprta odločitev, je pomembno, da se objekt nahaja na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - begosumnost - subjektivne okoliščine
Presoja znatne nevarnosti pobega mora po razlagi Sodišča EU temeljiti na individualni oceni to je na podlagi ugotovitve takšnih okoliščin, ki dajejo podlago za sklepanje o znatni nevarnosti, da bo pobegnil. Te morajo biti po svoji naravi take, da omogočajo sklepanje, da oseba ne bo počakala na izvedbo vrnitve v državo članico EU, ki jo je enkrat že samovoljno zapustila.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - javni interes - aktivna legitimacija
Tožeča stranka bi kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči imela pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.