Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici
Tožena stranka svojega sklepa ni utemeljila zgolj na tem, da je bil tožnik že prosilec za mednarodno zaščito na Hrvaškem, ampak je iz obrazložitve sklepa razvidno, da je tožena stranka znatno begosumnost utemeljila tudi na drugih okoliščinah, saj je v obrazložitvi sklepa navedla, da se je tožnik namenoma izogibal mejnega prehoda, da ga policisti ne bi prijeli, navedla je, da se je po ozemlju Republike Slovenije načrtno premikal po gozdu ter neobljudenih poteh, da so ga policisti nato prijeli na cesti, ko je bil namenjen proti Italiji, da na ozemlju Republike Slovenije ni želel biti opažen, da se tu ni želel zadrževati, da je ves čas zasledoval svoj cilj (Francijo) ter ga tudi želel doseči. Tožena stranka je tako dovolj prepričljivo utemeljila, zakaj je iz tožnikovih ravnanj sklepala, da je podana znatna begosumnost.
sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - ugovor - neobrazložena odločba
ZRRD glede odločitve direktorja toženke o izbiri projektov predvideva možnost ugovora, o katerem prav tako odloča toženka, po drugem organu (upravnem odboru), oba akta skupaj pa predstavljata odločitev toženke, sprejete v enostopenjskem postopku. Ker zoper takšno odločitev ni pritožbe, je ta dokončna, v skladu z določbami ZUS-1 pa jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Sodišče ob upoštevanju 32. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju pravilnik) sodi, da mora obrazložitev ocenjevanja prijav, da bi jo bilo mogoče šteti za ustrezno, obsegati utemeljitev ocene prijave po vseh elementih ocenjevanja, tj. ne zgolj (splošno in skupno) po kriterijih, temveč glede na posamezne kazalnike in merila, ki v skladu s pravilnikom ravno tako predstavljajo elemente ocenjevanja prijav in ki jih je (glede na pravilnik in metodologijo) treba uporabiti pri ocenjevanju po kriterijih. Zgolj v primeru, če je obrazložitev ocene prijave podana na ta način, je namreč mogoče preveriti, ali je bila prijava ocenjevana v skladu s predpisi in javnim razpisom.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 105. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
davek od drugih dohodkov - posojilna pogodba - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - zloraba predpisov - obrazloženost odločbe - pravica do izjave v postopku - kršitev pravil postopka
Posel ne more biti hkrati navidezen in obenem predstavljati tudi zlorabe oz. zaobida. Zato mora biti artikulacija tozadevnega očitka s strani davčnega organa jasna, če naj se tožniku resnično omogoči možnost izjave v tej zvezi. Očitki na drugi stopnji, češ da niso izkazani ekonomski razlogi za nobeno od sklenjenih posojilnih pogodb ter da posli niso sledili samostojnemu gospodarskemu cilju, temveč le pridobitvi davčne ugodnosti, pa to zamegljujejo, na kar tožnik utemeljeno opozarja. Pojasnilo toženke v odgovoru na tožbo, da se je drugostopenjski organ res skliceval na okoliščine, ki se ugotavljajo pri poslih iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, a se je tako le na širši način potrjevalo, da je šlo za fiktivne posle, posledično ni logičen. Tega toženka tega tudi ne more sanirati v odgovoru na tožbo, v katerem šele prvič konkretizira očitek, da je šlo za relativno navidezne posle. Vendar pa hkrati ni opredeljeno, kateri je potemtakem prikrit pravni posel, ki bi naj bil relevanten za obdavčenje, obenem pa je treba tudi upoštevati, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe (oz. razlogov, podanih na drugi stopnji) ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 152, 157, 158, 158/1, 158/1-2, 159, 159/2. ZUP člen 37, 37/1, 293, 293/1, 298, 298/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - pravno nasledstvo
Pri objektivnem merilu gre za presojo, ali bo uradna oseba v postopku zagotavljala uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njeno nepristranskost. Ključno merilo, ki ga je v zvezi z objektivnim testom treba uporabiti, je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti uradne osebe v konkretni zadevi. V tem pogledu je pomemben tudi vtis, ki si ga ustvari stranka, vendar ta ni nujno odločilen. Odločilno je, da je mogoče bojazen pristranskosti objektivno utemeljiti.
V postopkih, ki naj bi glede na svojo vsebino pri inšpektorici vzbudili odklonilni odnos do tožnice, tožnica ni nastopala kot stranka, to je kot oseba, ki bi tožnici kaj očitala in bi bila zato z njo v kakšnem posebnem osebnem razmerju, ki bil lahko zbujal dvom v njeno nepristranskost, temveč je v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka. Ne glede na zaupno razmerje, ki se sicer ustvari med stranko in odvetnikom, pa dejstvo, da je tožnica v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka, ne zbuja dvoma v inšpektoričino nepristranskost.
Izvršba, začeta s sklepom o dovolitvi izvršbe, se konča s prisilno izvršitvijo naložene obveznosti oziroma z ustavitvijo postopka, če zavezanec vmes sam izpolni obveznost. To se v tem primeru po povedanem ni zgodilo. Na drugačno presojo ne vpliva dejstvo, da je bila v letu 2013 v zemljiški knjigi izbrisana prepoved iz 2. točke prvega ostavka 158. člena ZGO-1 in da se glede na drugi odstavek 159. člena ZGO-1 ta prepoved sicer izbriše, ko je inšpekcijska odločba izvršena. Ta izbris, ki po povedanem nima podlage v izvršitvi inšpekcijske odločbe, sam po sebi nima učinka pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka, saj za to ni nobene podlage v zakonu.
V obravnavani zadevi je tožnica kot partikularna pravna naslednica B. B. vstopila v njegov pravni položaj investitorja in s tem inšpekcijskega zavezanca, kar izhaja tudi iz vsebine kupoprodajne pogodbe, ki (kot ugotavlja prvostopenjski organ) v naravi vključuje tudi obravnavano nelegalno gradnjo. Tožnica zato zmotno uveljavlja, da je upravni organ s tem, ko jo je spoznal za novo zavezanko, posegel v pravnomočno inšpekcijsko odločbo.
ZDavP-2 člen 129, 129/1, 129/1-2. ZDoh-2 člen 48, 48/3, 59, 59/1.
davčni inšpekcijski nadzor - dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - samostojni podjetnik - normirani odhodki - davčna osnova - starševski dopust - skrajšani delovni čas
Tožnik ni obvezno zavarovan pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 (14. člen ali 15. člen ZPIZ-1) za poln delovni čas nepretrgoma najmanj pet mesecev. Iz nesporno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik zavarovan na navedeni podlagi le za 20 ur dela in skrajšani delovni čas v skladu s 50. členom in 51. členom ZDSP-1. Zakonskega pogoja ne izpolnjuje oseba, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela plačila za izgubljen dohodek zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po ZDSP-1.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - zloraba pravic
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Glede tega se sodišče lahko opre ne le na elemente, kot so pravne, ekonomske oziroma osebne povezave med osebami, ki so vpletene v podobne investicijske projekte, temveč tudi na znamenja, ki kažejo na nemarno usklajevanjem med temi osebami. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - objekt za obveščanje in oglaševanje
Sodišče ugotavlja, da predmetni objekt - kovinska konstrukcija oglasnega panoja z vpetim oglasnim plakatom ne predstavlja nobenega izmed v citirani določbi prvega odstavka 3.č člena ZKZ naštetih objektov oziroma posegov v prostor, katerih gradnjo lahko lokalna skupnost dopusti v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč, za kakršno gre v tem primeru. Sicer pa tožnica niti ne zatrjuje, da bi šlo v obravnavanem primeru za objekt oziroma poseg v prostor, ki bi bil namenjen kmetijski dejavnosti oziroma za objekt začasne narave oziroma za gospodarsko javno infrastrukturo, kot je opredeljeno v prej citiranih določbah 3.č člena ZKZ. To z drugimi besedami pomeni, da gradnja kovinske konstrukcije oglasnega panoja na kmetijskih zemljiščih ni dopustna.
ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6. URS člen 14, 14/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - neobrazložena odločba - diskriminacija
Zakonska ureditev iz petega odstavka 17. člean ZOdv, po kateri so odvetniki, ki izvajajo BPP, omejeni na polovično plačilo OT, po mnenju sodišča ni sama po sebi neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj je treba razlikovati med situacijama, ko odvetnik nastopa na trgu, in ko opravlja storitve po naročilu sodišča.3 Sodišče zato zavrača očitano kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.
Sodna presoja zakonitosti glede ocenjevanja primernosti kandidatov na podlagi profesionalnih kriterijev je zadržana in je treba toženi stranki prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na strokovne kriterije, vendar pa je sodišče dolžno paziti na pravilnost in zakonitost poteka postopka ocenjevanja.
Pri postopkovni izvedbi posebnega preizkusa strokovnosti je prišlo do nepravilnosti, ki terjajo odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka bi morala po Komisiji o posebnem preizkusu strokovnosti kot neuspešno oceniti tožnikov pisni del posebnega preizkusa strokovnosti in posledično ugotoviti neopravljen izid tega preizkusa strokovnosti s strani vseh članov Komisije, a tega ni storila, posledično brez tega ne bi smela zavrniti vloge tožnika za imenovanje za sodnega izvedenca.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - naložitev denarne kazni - ugoditev tožbi - pravica do pravnega sredstva
Zoper sklep v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, ni pa mogoče z njo izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
V postopku izvršbe s prisilitvijo je prvostopni organ z dopisom podal opozorilo na izpolnitev obveznosti, kjer je določil naknadni rok ter zagrozil z denarno kaznijo, navedenega pa ni storil v obliki sklepa, kot je to zahteva zakona. Ko upravni organ ni štel, da je tožnik vložil zoper ta dopis pravno sredstvo, mu je bila kršena pravica do pravnega sredstva.
ZAID člen 5, 5/1, 5/2, 55, 55/1, 55/2. URS člen 2, 155, 155/1, 155/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - opravljanje poklica - upokojitev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja
Tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Ob tem sodišče dodaja, da že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Tako tudi tožnikovo sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev.
ZDavP-2 člen 77. ZDoh-2 člen 38, 41, 44, 44/1, 44/1-3. ZUP člen 237, 237/2.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - ribiška družina - koncesija - prodaja ribolovnih dovolilnic - kršitev pravil postopka - zaslišanje - nepravilna uporaba materialnega zakona - nepopolno dejansko stanje - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja
Sklicevanje tožeče stranke na določbe 44. člena ZDoh-2 ne vzdrži pravne presoje. V konkretnem primeru namreč razmerje, sklenjeno med tožečo stranko in čuvajem B. B. in C. C. za opravljanje omenjene službe nedvomno ni bilo delovno in zato zanj ne velja izvzem povračila stroškov v zvezi z delom iz davčne osnove (dohodka iz delovnega razmerja), ki je določen v 3. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in kot se uveljavlja v tožbi. Pač pa po presoji sodišča ni v zadostni meri ugotovljeno, za kakšno oziroma za katero razmerje po določbah ZDoh-2 gre in kakšna je v posledici obdavčitev. Tako tožena stranka ugotavlja, da organ prve stopnje pri odločanju ni pravilno uporabil določb (38. in 108. člena) ZDoh-2 ter da je napačno tudi njegovo stališče, da je delo čuvajev pridobitne narave in da mora biti kot takšno obdavčeno.
davčna izvršba - statusno preoblikovanje - prenos obveznosti - neporavnane davčne obveznosti - potrdilo davčnega organa - glavna obravnava - zavrnitev tožbe
V primeru statusnega preoblikovanja pride do prenosa podjetja na novo (prevzemno) kapitalsko družbo, ki prevzame vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Če družba teh obveznosti ne izpolni, pa je zaradi pravne narave statusne oblike podjetnika posameznika in s tem povezane odgovornosti določena subsidiarna odgovornost fizične osebe z vsem njenim premoženjem. Prav tako pravica zahtevati plačilo dolgovanega zneska v obravnavanem primeru izhaja iz določbe 48. člena ZDavP-2.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 89.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva - drugi dohodek - posojilna pogodba - pravica do izjave
Tožnik je bil že v postopku DIN davka od drugih dohodkov pri tožniku seznanjen z razlogi za obnovo in nato še ob uvedbi obnove, v obnovljenem postopku pa hkrati z izdajo sklepa o obnovi postopka izrecno pozvan, da se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, izjavi. Kar je tudi storil in kar pomeni, da za udeležbo v postopku ni bil prikrajšan in da iz tega razloga ni prišlo do kršitve pravil postopka. Izpodbijana odločitev tudi ni preuranjena, saj uvedba postopka obnove ni pogojena s pravnomočnostjo odločbe, izdane v postopku DIN.
COVID-19 - pogoji za izstop - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - splošni ali posamični akt - odlok
Posamični akti so pravni akti, ki pomenijo individualizacijo in konkretizacijo splošnih pravnih aktov in nastanejo pri uporabljanju prava kot rezultat soočanja konkretnih dejstev ter abstraktnih pravnih norm ter se glede na subjekte, ki jih oblikujejo, razvrščajo v oblastne, sodne in upravne akte ter neoblastne (posamične/splošne) pravne akte. Določbe spornega Odloka Vlade, ki ga s tožbo izpodbija tožnik, ni mogoče šteti za posamični akt, ki bi bil lahko dopusten predmet upravnega spora.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6, 36/2. Odredba o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest (2022) člen 1.
procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - imenovanje notarja - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
Izpodbijani akt je Odredba o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest, ki določa spremembo (povišanje) notarskih mest, kar je po svoji naravi posamičen akt in ne predpis, čeprav ga je v obliki Odredbe sprejel minister za pravosodje.
Pravica do meritorne odločitve sodišča gre tistemu tožniku, ki izkaže pravovarstveni interes, ki torej izkaže, da je odločitev nujna zaradi varstva njegovih pravic in da bi mu ugodena rešitev tožbe zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, saj tožnici s svojimi navedbami v tožbi uveljavljata le svoj dejanski interes. Odredba ne posega v položaj tožnic, ki sta bili na notarski mesti pred tem že imenovani.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravstvena dejavnost - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost
Določitev obdobja trajanja koncesije za obdobje petnajstih let ne spreminja načina opravljanja javne službe na podlagi koncesije in ne zmanjšuje njene vrednosti, kakor tudi ne prizadene posebej le določenega imetnika pravice. Po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz odločbe U-I-193/2019-14 pa tudi ni bila nepredvidljiva, zaradi česar zakonodajalcu ni bilo treba določiti odmene z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nespremenjene okoliščine - zavrženje ponovne prošnje
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - začetek kazenskega postopka
Postopek pred državnim tožilcem po prvem odstavku 163.a člena ZKP ni sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi prvega odstavka 7. člena ZBPP, saj se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje.
Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 32.
plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči - območje kmetijskih zemljišč - kmet - kmetijsko gospodarstvo - samostojni objekt
Kot izhaja iz Uredbe 1307/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, na katero se sklicuje organ in ki v 4. členu določa, da se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: „kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je takemu združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 PEU v povezavi s členoma 349 in 355 PDEU, in ki opravlja kmetijsko dejavnost (točka a prvega odstavka); „kmetijsko gospodarstvo“ pa pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice (točka b prvega odstavka). Iz teh definicij ni mogoče izluščiti pravila, da morajo KMG, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo samostojni pravni subjekti, vendar pod enotnim upravljanjem, v zvezi z ukrepi kmetijske politike uveljavljati plačila kot ena oseba. Seveda pa troje ali več ločenih KMG ne sme poslovati zgolj zaradi ustvarjanja pogojev za pridobitev ugodnosti, kar prepoveduje 60. člen Uredbe 1306/2013/EU.