prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - nezadovoljstvo z odločbo sodišča
Drži trditev predlagatelja, da je Višje sodišče v Mariboru na pritožbo Okrožne državne tožilke in po uradni dolžnosti oprostilno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar pa to samo po sebi ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti na območje izven pristojnosti Višjega sodišče v Mariboru.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja - višje sodišče
Prvi sklop trditev, s katerimi obdolženec in njegov zagovornik utemeljujeta predlog za prenos krajevne pristojnosti se nanaša na ravnanje predsednika Višjega sodišča v Mariboru C. C. ter njegov odnos do obdolženca.
V skladu z določbo 7. člena Zakona o sodiščih (ZSS) poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča. Funkcija predsednika sodišča sodi na področje sodne uprave, kar pomeni, da predsednik sodišča nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov oziroma sodečega senata v konkretni zadevi. Sodniki pri reševanju konkretnih zadev, za razliko od javnih uslužbencev, niso vezani na nikakršna navodila nadrejenih, temveč so dolžni odločati po Ustavi, zakonu in svoji vesti. Obdolženec in njegov zagovornik pri utemeljevanju predloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče ne utemeljita, kako naj bi okoliščina, da je C. C. predsednik sodišča, ki bo odločalo o pravnem sredstvu zoper sodbo, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega, vplivala na odločanje konkretnega sodnega senata.
Vrhovno sodišče je v preteklem letu preneslo krajevno pristojnost izven območja Višjega sodišča v Mariboru v dveh kazenskih zadevah zoper nekdanjega mariborskega župana B. B., ki sta se vodili pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Vendar pa zadevi zoper obdolženega B. B. nista primerljivi z zadevo zoper obdolženega.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - disciplinsko kaznovanje odvetnika - pravica do nepristranskega sojenja
Določba 140. člena ZKP po vsebini predstavlja možnost disciplinskega kaznovanja procesnih subjektov, ki s svojim ravnanjem zavlačujejo kazenski postopek. V pravni dogmatiki disciplinski postopki (poleg kazenskega in prekrškovnega postopka) sodijo v okvir kaznovalnega prava. Glede na navedeno je treba tudi subjektom, ki so bili disciplinsko kaznovani po določbi 140. člena ZKP zagotoviti temeljna jamstva poštenega postopka. V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Eden od načinov, da se zagotovi nepristransko sojenje v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) je tudi odločanje o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V sodni praksi se je namreč izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti med drugim podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja.
Ne glede na to, da v drugem odstavku 35. člena ZKP zagovornik, ki je bil kaznovan z denarno kaznijo v skladu s 140. členom ZKP, ni naštet kot subjekt, ki bi lahko ob vložitvi pravnega sredstva predlagal prenos krajevne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper sklep o disciplinskem kaznovanju, na drugo stvarno pristojno sodišče, ustavnoskladna razlaga določbe drugega odstavka 35. člena ZKP terja, da se mu takšna pravica prizna. V nasprotnem primeru bi namreč disciplinsko kaznovani zagovornik, ki se je znašel v neke vrste „sui generis kaznovalnem postopku“ ostal brez pomembnega procesnega instituta, ki zagotavlja, da bo o njegovem pravnem sredstvu odločalo neodvisno in nepristransko sodišče.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - izločitev vseh sodnikov sodišča
Predlagateljica meni, da je glede na izpostavljeno okoliščino v predlogu, to je, da zaradi izločitve sodnikov v obravnavani zadevi na specializiranem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru ni več sodnikov, ki bi lahko to zadevo obravnavali, podan tehten razlog za prenos pristojnosti na podlagi zgoraj navedene določbe, zato predlaga prenos stvarne pristojnosti na okrožno sodišče. Vrhovno sodišče pritrjuje predlagateljici v tem, da je navedena okoliščina razlog za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi, vendar gre za razlog, ki po vsebini pomeni pravni razlog iz 34. člena ZKP, to pa je razlog za prenos krajevne in ne stvarne pristojnosti.
krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o pristojnosti - sedež pravne osebe
V konkretnem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari treba šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe oziroma njene odgovorne osebe, razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje, mogoče vezati le na sedež pravne osebe. Okoliščina, da ima državni organ, pri katerem bi moral biti opravljen vpis (Register dejanskih lastnikov), sedež v Ljubljani, ne pomeni, da je bil prekršek dejansko storjen v kraju sedeža tega organa, temveč je jasno, da je bila opustitev storjena v kraju, kjer ima sedež pravna oseba.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - priporni razlog begosumnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neogibnost pripora
V posledici izvršitve kaznivih dejanj so bili državljani Kitajske brez osebnih dokumentov pripeljani v države, za katere nimajo dovoljenja, da vanje vstopijo in tudi ne, da v njih bivajo, zaradi nepoznavanja jezika so tudi brez možnosti sporazumevanja, kar vse pomeni, da je s tem njihova varnost v teh državah ogrožena. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da so prebežniki za ilegalno pot plačali precejšnje denarne zneske, kar prav tako ogrozi njihovo premoženjsko, lahko pa tudi osebno varnost.
ZP-1 člen 60, 60/2, 77, 77/1, 214, 214/1.. KZ-1 člen 19.. ZDavP-2 člen 1, 2, 3.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj storitve prekrška - sedež pravne osebe
V konkretnem opisu prekrška na plačilnem nalogu Finančne uprave Republike Slovenije je kot kraj storitve prekrška sicer res naveden kraj Ljubljana, vendar pa iz podatkov v spisu in celotnega opisa prekrška ne izhaja, da bi bil očitan prekršek dejansko storjen v Ljubljani oziroma da bi storilec moral delovati v Ljubljani.
V opisu prekrška navedeni kraj, kjer bi storilec moral delovati, tako nima dejanske in pravne podlage oziroma glede na celoten opis prekrška in navedene zakonske določbe to ni pravilen kraj storitve očitanega prekrška.
prenos pristojnosti - razlog ekonomičnosti - drugi tehtni razlogi
Zdravstvene težave, navedene v predlogu, sicer predstavljajo določeno omejitev za obdolženčevo sodelovanje v kazenskem postopku, vendar se njihov (negativni) vpliv lahko omili že z ukrepi procesne narave, ki so na voljo razpravljajočemu sodniku (na primer razpis več narokov za glavno glavno obravnavo, njihove krajše izvedbe ali številčnejši odmori).
krajevna pristojnost - kraj storitve - ubikvitetna teorija - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - pristojnost po kraju prebivališča obdolženca - spor o pristojnosti
Kadar iz konkretnega dela opisa izhaja določen podatek o kraju storitve kaznivega dejanja, ostaja samo negotovo, katero izmed dveh ali več stvarno pristojnih sodišč je tudi krajevno pristojno in si zato njihove krajevne pristojnosti medsebojno konkurirajo. Takšna situacija ni enaka primerom, kot je obravnavani, ko iz konkretnega dela opisa sploh ni mogoče razbrati kraja storitve kaznivega dejanja in torej ta ni znan, kar pomeni, da tudi ni znano, katero stvarno pristojno sodišče je krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Zato je pravilna uporaba prvega odstavka 29. člena ZKP.
ZKP člen 29, 201, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.. KZ-1 člen 13.
pripor - podaljšanje pripora - utemeljen sum - jurisdikcija slovenskega sodišča - begosumnost - zagotovitev navzočnosti - bolezen - ponovitvena nevarnost - premoženjsko stanje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Obdolženi je bil ob izvršitvi kaznivega dejanja prijet v Republiki Sloveniji. Zato mu je mogoče za kazniva dejanja, izvršena v tujini soditi na podlagi določb drugega odstavka 29. člena ZKP v povezavi z drugim odstavkom 13. člena KZ-1.
Obdolženi je v zadnjih dveh mesecih pred prijetjem večkrat prečkal državno mejo, kar tudi kaže na realno nevarnost, da bi na prostosti našo državo zapustil. V primeru, da bi odšel v Bosno in Hercegovino, kjer ima prijavljeno začasno bivališče, pa bi se lahko v celoti izognil kazenskemu postopku v Sloveniji, saj tudi Bosna in Hercegovina svojih državljanov ne izroča.
Način izvršitve kaznivih dejanj v povezavi z osebnimi okoliščinami obdolžencev, to je, da so vsi, razen obdolženega B., nezaposleni in brez rednih virov dohodka, pri čemer imata obdolženi P. in Đ. tudi dolžnost preživljanja mladoletnih otrok, so povsem konkretne okoliščine, ki kažejo na realno nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, s katerimi se ogrozi premoženjska varnost ljudi.
krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi - vezanost na Ustavo in zakon - pristojnost za odločanje
O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru samo v primeru, če bi bile predlagateljeve navedbe utemeljene tudi, kolikor bi se nanašale na njegove pomisleke glede odločanja višjega sodišča.
ZKP člen 35, 42.. ZS člen 116.. ZSS člen 31.. URS člen 23.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - izločitev sodnika - pristojnost za odločanje - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - splošno znana dejstva - avtoriteta sodne oblasti - javno zaupanje
Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je namreč treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Vrhovno sodišče ob tem poudarja, da odločitev o prenosu krajevne pristojnosti izven območja sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni nezaupanja do dela Višjega sodišča v Mariboru in nižjih sodišč z njegovega območja, temveč, upoštevaje specifične okoliščine konkretne zadeve, prispeva k zagotavljanju (objektivnega videza) nepristranskosti sojenja v očeh obdolženca in splošne javnosti ter h krepitvi avtoritete sodstva kot celote.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti sodišča - nestrinjanje z odločitvijo sodišča
Nezadovoljstvo in nestrinjanje predlagatelja za prenos krajevne pristojnosti s preteklimi vsebinskimi odločitvami sodišča v kazenskem postopku ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Dejstvo, da so nekateri sodniki Višjega sodišča v Mariboru v izvšilnih postopkih sprejeli posamezne odločitve, ki so vsebinsko povezane z obravnavano kazensko zadevo in s katerimi se oškodovanec kot tožilec ne strinja, glede na navedeno ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos pristojnosti, saj navedena okoliščina objektivno ne vzbuja dvoma v nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v Mariboru.
Predlagatelj zatrjuje pristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni in predlaga prenos na sodišče izven sodnega območja Višjega sodišča v Mariboru. Okoliščine v tej zvezi predlagatelj zatrjuje le glede enega sodišča z območja Višjega sodišča v Mariboru in ne glede vseh stvarno pristojnih sodišč s tega območja. S tem predlagatelj ne utemelji tehtnega razloga za prenos pristojnosti s sodišča prve stopnje na drugo sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru. V tem primeru pa Vrhovno sodišče ni neposredno višje sodišče, ki bi bilo pristojno za odločanje o takšnem predlogu.
Sodišče ni imelo podlage, da bi se po tem, ko je bila nanj prenesena pristojnost, izreklo za nepristojno. Delegirano sodišče se namreč ne more izreči za nepristojno, lahko le predlaga ponoven prenos pristojnosti, če se spremenijo okoliščine, ki so bile podlaga za prenos pristojnosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - položaj obdolženca
Visoka stopnja zanimanja za obdolženčeve kazenske postopke, je nedvomno povezana tudi z določenimi pričakovanji javnosti, ki predstavljajo določeno mero pritiska na delo posameznih sodnikov in sodišča kot celote.
Pri ugotavljanju morebitne (ne)pristranskosti sodišča ima tudi videz določeno težo, čeprav ne sme biti odločilen sam po sebi, ampak ga je potrebno presojati ob upoštevanju dejanske situacije. Ravno v obravnavani zadevi je opisana dejanska situacija, povezana z obdolženčevimi številnimi kazenskimi postopki, ki izvirajo iz opravljanja županske funkcije, takšne narave, da bi lahko tako pri obdolžencu, kot tudi pri razumni javnosti vplivala na zaupanje, ki ga mora z vidika videza nepristranskosti uživati sodišče. Pri tem ni mogoče mimo dejstva, da se je večina postopkov zoper njega končala z zavrnilnimi ali oprostilnimi sodbami, ter dejstva, da je v obsodilnih sodbah (tudi v tem postopku), kot je bilo že pojasnjeno, obdolženec uspel šele z izrednim pravnim sredstvom.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo
O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani samo v primeru, če bi bil vložničin predlog utemeljen tudi kolikor se nanaša na njene pomisleke glede odločanja višjega sodišča. Posplošene okoliščine, ki naj bi po vložničinem mnenju narekovale prenos pristojnosti izven območja Višjega sodišča v Ljubljani, po oceni Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v nepristransko odločanje višjega sodišča o predlogu, kolikor se ta nanaša na vložničine pomisleke glede izvedbe kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Na sodnem območju Višjega sodišča v Ljubljani sta poleg Okrožnega sodišča v Ljubljani, tudi Okrožni sodišči v Kranju in Novem mestu, glede katerih pa vložnica ne navaja razlogov, ki bi vzbujali pomisleke v nepristransko izvedbo postopka, če bi bila krajevna pristojnost prenesena na eno od teh sodišč. S tega vidika Vrhovno sodišče glede predloga za prenos pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na drugo stvarno pristojno sodišče, pri čemer ni pomembno, da se sama zavzema za prenos na Okrožno sodišče v Kopru, ne predstavlja skupnega neposrednega višjega sodišča, ki bi bilo pristojno odločati o prenosu pristojnosti.
krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o krajevni pristojnosti - navezne okoliščine - sedež pravne osebe - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija
Pri odločanju o krajevni pristojnosti sodišča navezna okoliščina kraja storitve prekrška neposrednega storilca (forum delicti dommissi) pretehta nad krajem sedeža pravne osebe.
krajevna pristojnost sodišča - kraj storitve prekrška - sedež pravne osebe - delavnostna teorija - spor o pristojnosti
Iz zgoraj navedenega opisa prekrška ne izhaja, na kakšen način oziroma kje mora odgovorna oseba pravne osebe izvajati nadzor nad delom vlakospremnega osebja in izvajanjem javno objavljenega voznega reda; povedano drugače, iz opisa prekrška ni razvidno, da bi odgovorna oseba pravne osebe nadzor morala opravljati na postajah O., M. T. in M. Glede na tako izkazane okoliščine je treba šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik in ki praviloma deluje na sedežu pravne osebe, treba vezati na njen sedež.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenja
Pri odločanju ESČP je pomemben predvsem videz nepristranskosti. V zadevi Kinsky proti Češki z dne 9. 2. 2012 je ESČP izrecno presodilo, da ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi na navzven jasno razvidno. Ni dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična. Pri tej presoji je stališče pritožnika, ki zatrjuje pristranskost sodnika, pomembno, a ne odločilno, saj mora biti dvom o pristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Da se lahko ugotovi, ali so pritožnikovi strahovi glede nepristranskost objektivno utemeljeni, je treba videz preverjati glede na objektivna dejstva, na katerih temelji.