• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep I Kr 19354/2021
    8.12.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00062890
    ZKP člen 34, 34/1, 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti
    Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil za določanje krajevne pristojnosti sodišča, pri čemer razlogi iz prvega odstavka 34. člena ZKP onemogočajo delo celotnega sodišča, medtem ko ga razlogi iz prvega odstavka 35. člena ZKP v znatni meri otežujejo. Posledično je prenos krajevne pristojnosti v prvem primeru obligatoren in v drugem primeru fakultativen.
  • 2.
    VSRS Sklep I Kr 62094/2013
    1.12.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00062904
    ZKP člen 15, 35.
    prenos krajevne pristojnosti - zavrženje predloga - zloraba pravice - zavlačevanje postopka
    Za zlorabo pravice gre, ko nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. Abstraktno upravičenje je namreč dodeljeno zato, da subjekt v njegovem okviru zadovoljuje tiste interese, ki so in kolikor so v skladu s funkcijo prava v konkretni družbi. Tega ne dodeljuje za zadovoljevanje kakršnihkoli interesov, pač pa gre varstvo zgolj tistim interesom, ki so ovrednoteni kot pravno relevantni. Ravnanja udeležencev postopka, ki pomenijo zlorabo pravic, mora sodišče skladno s 15. členom ZKP onemogočati in si tudi na ta način prizadevati, da postopek teče brez zavlačevanja.

    Na podlagi vsebine obravnavanega predloga, upoštevajoč tudi dosedanji tek postopka izvršitve zaporne kazni obsojencu, gre utemeljeno sklepati, da obsojenec z vlogo ne zasleduje namena instituta prenosa krajevne pristojnosti, temveč je ta usmerjena zgolj v zavlačevanje postopka izvršitve zaporne kazni.
  • 3.
    VSRS Sklep II Kr 56151/2022
    1.12.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00062892
    ZKP člen 205.
    predlog za podaljšanje pripora - odgovor obrambe na predlog za podaljšanje pripora - seznanitev z zahtevo za dopolnitev preiskave - seznanitev s predlogom za podaljšanje pripora
    Obdolženčev zagovornik ima prav, ko zatrjuje, da je zahteva za dopolnitev preiskave dejansko del predloga za podaljšanje pripora. Zahteva za dopolnitev preiskave je bila vložena hkrati s predlogom za podaljšanje pripora. Vsebina predloga za podaljšanje pripora kratko, na polovici strani povzema utemeljitev zahteve za dopolnitev preiskave in se nanjo tudi izrecno sklicuje.

    V spisu ni podatka, da bi bila zahteva za dopolnitev preiskave kakorkoli sporočena obrambi. Pri odločanju o podaljšanju pripora Vrhovno sodišče zato ne more izhajati iz tistega dela tožilkinega predloga, ki izrecno ali po vsebini pomeni sklicevanje na vloženo zahtevo za dopolnitev preiskave.
  • 4.
    VSRS Sklep I Kr 62094/2013
    21.10.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00061468
    ZKP člen 35.
    prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - odškodninski spor - odškodninska tožba zoper sodnike pristojnega sodišča - postopek izvršitve kazni
    Zaupanja v integriteto vseh sodnikov Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru, ki odločajo v postopku izvršitve kazni obsojencu, samo po sebi ne more omajati okoliščina, da obsojenec nekatere od sodnikov teh sodišč toži na plačilo odškodnine, pri čemer odškodninski zahtevek z obravnavano zadevo po vsebini niti ni povezan.
  • 5.
    VSRS Sklep I Kr 42/2022
    15.9.2022
    PREKRŠKI
    VS00060019
    ZP-1 člen 79.
    spor o pristojnosti
    V primerih, ko je podana krajevna pristojnost dveh ali več sodišč, se nobeno sodišče ne sme izreči za krajevno nepristojno.
  • 6.
    VSRS Sklep II Kr 34829/2022
    2.9.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00059168
    Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 202, 202/2, 205, 205/2. KZ-1 člen 314, 314/2.
    predlog za podaljšanje pripora - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - obstoj utemeljenega suma - zakonski znaki - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - pripravljalna dejanja
    Kaznivo dejanje po drugem odstavku 314. člena KZ-1 je kvalificirana oblika kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti v storitveni obliki. Kaznivo je tako načrtovanje, poskus ali izvršitev nevarnega dejanja z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem ali sredstvom in to z namenom izsiljevanja, zastraševanja, prisiljenja k storitvi in podobno, pri katerem je ali bi lahko bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Ta poseben storilčev namen (izsiljevanje, prisiljenje, maščevanje ipd.) storilec izvrši z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem ali sredstvom, kaznivo pa je že samo načrtovanje, kot pripravljalno dejanje, poskus dejanja in sama izvedba nevarnega dejanja. Zakonodajalec torej izenačuje pripravljalna dejanja, poskus in dokončano dejanje.

    Pripravljalna dejanja pa so le tista ravnanja, ki predstavljajo zunanjo, objektivno zaznavno manifestacijo storilčeve odločitve, da bo storil kaznivo dejanje. Storilec si pripravlja sredstva za storitev, ustvarja možnosti in pogoje za storitev nameravanega kaznivega dejanja, pridobiva sodelavce, zasleduje žrtev, da bi spoznal njihove navade, organizira storitev in podobno. Pripravljalna dejanja morajo biti po ustavnoskladni razlagi vedno navzven zaznavna in preverljiva.
  • 7.
    VSRS Sklep II Kr 23821/2022
    8.8.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00058909
    ZKP člen 205, 205/2.
    podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - obdobje podaljšanja pripora - vezanost sodišča na predlog
    Pri določitvi obdobja podaljšanja pripora je Vrhovno sodišče izhajalo iz navedb v predlogu državnega tožilca in pojasnil preiskovalnega sodnika.
  • 8.
    VSRS Sklep II Kr 17550/2022
    4.7.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00058372
    ZKP člen 205, 205/2.
    podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - predlog za podaljšanje pripora - sklicevanje na predhodne vloge - sklicevanje na predhodne odločbe o priporu
    Od predlagatelja se pričakuje, da v predlogu za podaljšanje pripora v bistvenem povzame dokaze, ki kažejo na utemeljenost suma izvršitve očitanih kaznivih dejanj, da se opredeli do vpliva med dosedanjo preiskavo izvedenih dokazov na obstoj utemeljenega suma, prav tako, da navede bistvene okoliščine, ki kažejo na podan priporni razlog.

    Vrhovno sodišče je pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora vezano na predlog državnega tožilca glede domnevnega kaznivega dejanja, domnevnega storilca in predlagani priporni razlog, ni pa vezano na dejstva in dokaze, s katerimi tožilec utemelji svoj predlog in sme svojo odločitev podpreti tudi z drugimi dokazi in podatki iz spisa. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče pravnomočen. Sklicevanje na pravnomočne odločitve sodišča, ki so podlaga za nadaljno sodno presojo v isti zadevi je tako dopustno, ne velja pa to za navedbe strank iz predhodnih vlog. Stranka se na svoje predhodne vloge ne more sklicevati, temveč mora svoje ugovore določno uveljaviti v vsaki konkretni vlogi.
  • 9.
    VSRS Sklep I Kr 69064/2020
    26.5.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00056858
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti - pritisk javnosti - civilna družba - javno izražanje mnenja
    Javno izražanje stališč civilne družbe, ki je mogoče pred katerim koli slovenskim sodiščem, z vidika razumnega opazovalca ne ustvarja upravičenega dvoma v nepristranskost sojenja.
  • 10.
    VSRS Sklep II Kr 10986/2022
    20.5.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00056857
    ZKP člen 201/1-1.
    pripor - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki utemeljujejo obstoj begosumnosti - tuje državljanstvo
    Na strani obdolženca je podan tudi priporni razlog begosumnosti. Obdolženec je državljan Severne Makedonije, v Sloveniji ima zgolj dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga študija do konca septembra letošnjega leta, sicer pa z našo državo nima tesnejših vezi. Ob tem, ko je v Sloveniji soočen s kazenskim postopkom zaradi treh kaznivih dejanj, za katera so predpisane visoke zaporne kazni, je podana realna nevarnost, da bi na prostosti našo državo zapustil in se vrnil v svojo domovino, kjer živi njegova družina, zlasti starša, ki sta tudi tista, ki ga preživljata. S tem bi se izognil kazenskemu postopku, ki zoper njega teče v naši državi, saj Severna Makedonija skladno z določbo 1. točke 8. člena Zakona o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi (Ur. l. RS – mednarodne pogodbe, št. 11/97), svojih državljanov na izroča naši državi.
  • 11.
    VSRS Sklep I Kr 2689/2019
    12.5.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00056520
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti
    Trditve o medsebojnih poznanstvih in prijateljevanju sodnikov z obdolženko in njeno družino ter v zvezi s sporom s predsednikom Višjega sodišča v Celju pa ostajajo na povsem pavšalni ravni, saj predlagateljica konkretnih primerov, iz katerih bi izhajalo, da gre za takšne odnose, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose in bi lahko vplivali na nepristranskost sodnikov, ne navaja. Predsednik sodišča pa nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov. Njegova funkcija sodi le na področje sodne uprave. Sodniki pri reševanju konkretnih zadev niso vezani na nikakršna navodila nadrejenih in so zavezani soditi po ustavi in zakonih.
  • 12.
    VSRS Sklep I Kr 15926/2022
    7.4.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00055709
    ZKP člen 33a, 33a/1.
    zahteva za preiskavo - specializirani oddelek - prenos stvarne pristojnosti - zahtevnost zadeve
    Obravnavana zadeva po svoji zapletenosti, zahtevnosti in pomenu bistveno ne odstopa od zadev, ki jih obravnavajo sodniki rednih kazensko-preiskovalnih oddelkov. Relevantna dejanska in pravna vprašanja ne kažejo na večjo zapletenost zadeve, saj gre za tri osumljence v povezanem in enostavnem dejanskem stanju. Poleg tega državna tožilka predlaga zaslišanje štirih prič. Tudi stopnja zahtevnosti zadeve ni takšna, da bi se morala obravnavati na specializiranem oddelku, ker zadeva nima kakšnih procesnih posebnosti.
  • 13.
    VSRS Sklep II Kr 174/2022
    28.3.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00055719
    ZKP člen 205, 205/2.
    podaljšanje pripora - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - zakonski pogoji
    Vrhovno sodišče lahko podaljša pripor obdolžencu zaradi izvedbe dokazov glede kaznivih dejanj iz drugega odstavka 205. člena ZKP, ne pa tudi glede drugih kaznivih dejanj. Drugačna razlaga bi pomenila nedovoljen obid navedene zakonske norme.
  • 14.
    VSRS Sklep II Kr 61608/2021
    8.3.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00055673
    ZKP člen 184, 184/2, 184/3, 205, 205/2.
    podaljšanje pripora - rok za vložitev obtožnice - podaljšanje pripora po končani preiskavi, a pred vložitvijo obtožnice
    Ker je preiskava končana, je za odločitev o trajanju pripora lahko relevantno le vprašanje, ali je nadaljnji pripor nujen zaradi tožilčeve ocene o vložitvi obtožnice. V tej fazi postopka pripora ni mogoče podaljšati onkraj roka za vložitev obtožnice po končani sodni preiskavi.
  • 15.
    VSRS Sklep I Kr 2684/2017
    3.3.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00055686
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - običajni kolegialni odnosi
    Na videz nepristranskosti celotnega sodišča ali celo več sodišč, ki poslujejo v isti stavbi, ne more imeti vpliva dejstvo, da je obdolženec pisal članke o posameznih sodnikih ali pa da je z njimi v drugih sodnih postopkih, ki niso neposredno povezani s predmetnim.
  • 16.
    VSRS Sklep I Kr 7/2022
    17.2.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VS00053954
    ZKP člen 38, 38/2.. ZP-1 člen 67, 67/1.
    spor o pristojnosti - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti
    Po določbi drugega odstavka 38. člena ZKP ima sodišče pri odločanju o sporu o pristojnosti pooblastilo, da po uradni dolžnosti hkrati odloči o prenosu krajevne pristojnosti, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (prvi odstavek 35. člena ZKP). Navedena zakonska določba daje Vrhovnemu sodišču torej pooblastilo, da pri odločanju o sporu o pristojnosti po uradni dolžnosti v primeru tehtnih razlogov za odločanje določi drugo krajevno pristojno sodišče, kar ob uporabi argumenta a fortiori pomeni, da ima še toliko bolj pooblastilo, da po uradni dolžnosti za postopek določi tisto sodišče, ki je pristojno že po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
  • 17.
    VSRS Sklep I Kr 1/2022
    20.1.2022
    PREKRŠKI
    VS00053958
    ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 77/1.
    krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti
    Glede na abstraktni in konkretni opis prekrška, ki se očita pravni in odgovorni osebi, za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Zato je za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti delovnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. Prekršek je bil storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, kamor je praviloma mogoče vezati delovanje pravne osebe in njene odgovorne osebe, razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje. V obravnavani zadevi je sedež pravne osebe v Ljubljani, iz podatkov v spisu in iz opisa prekrška pa izhaja, da bi odgovorna oseba pravne osebe morala delovati v prodajalni v ..., kjer bi morala zagotoviti preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT. Glede na tako izkazane okoliščine zato ni mogoče šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani.
  • 18.
    VSRS Sklep II Kr 34126/2021
    28.12.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00053448
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-2.
    pripor - koluzijska nevarnost
    Na glavni obravnavi se bo ocenjevala verodostojnost prič, zato bodo v postopku ponovno zaslišane. Ob upoštevanju, da utemeljen sum izvršitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj v pretežni meri temelji na izpovedbi prič, ki so osebnostno in čustveno labilne ter obdolženčeve domnevne nadrejenosti nad pričami tudi Vrhovno sodišče ocenjuje, da je za neoviran potek kazenskega postopka in zato, da bodo priče tudi na glavni obravnavi lahko izpovedale neobremenjeno in po resnici, neogibno potrebno, da se obdolžencu pripor podaljša tudi iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti.
  • 19.
    VSRS Sklep I Kr 44529/2021
    23.12.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VS00053444
    ZSKZDČEU-1 člen 32, 32/2.
    nalog za prijetje in predajo - prošnja za izročitev
    Vrhovno sodišče je v dosedanji praksi že utemeljilo, da se za odločanje v primerih, kakršen je obravnavani – ko za predajo posamezne osebe zaproša država članica EU in hkrati izročitev iste osebe zahteva tudi tretja država – uporablja določba 32. člena ZSKZDČEU-1.

    Pri odločanju je treba upoštevati tudi prakso Sodišča EU, ki je v luči uresničevanja pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic že večkrat presodilo, da mora zaprošena država, v kateri se nahaja državljan druge države članice EU in kateri tretja država poda prošnjo za njegovo izročitev, obvestiti navedeno državo članico EU in ji glede na okoliščine primera na njeno prošnjo predati njenega državljana v skladu z določbami Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ, če je ta država članica EU na podlagi nacionalnega prava pristojna za pregon zahtevane osebe za kazniva dejanja, izvršena zunaj njenega nacionalnega ozemlja. Da bi ohranili namen preprečevanja nevarnosti nekaznovanosti zadevne osebe za dejanja, ki so ji očitana v zaprosilu za izročitev, je pomembno, da se (1) evropski nalog za prijetje nanaša vsaj na ista dejanja, kot se osebi očitajo v prošnji za izročitev, in (2) da je država članica EU pristojna za uvedbo kazenskega postopka zoper navedeno osebo zaradi teh kaznivih dejanj, četudi so storjena zunaj njenega ozemlja.
  • 20.
    VSRS Sklep I Kr 68865/2020
    23.12.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00053445
    ZKP člen 33.a.. ZS člen 40.a.
    prenos stvarne pristojnosti - specializirani oddelek
    Narava in obseg zadeve, v kateri je vložena neposredna obtožnica, ne narekujeta obravnave pred specializiranim oddelkom okrožnega sodišča, saj ne gre za zahteven ali posebej zapleten primer, ki bi odstopal od siceršnjih zadev, ki jih obravnavajo sodniki kazenskih oddelkov okrožnih sodišč.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>