ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
začasna nezmožnost za delo – ugotovitev za nazaj – poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker je odločba imenovanega zdravnika, da je tožnik od 28. 10. 2006 dalje zmožen za delo, postala pravnomočna in ker niso obstajali pogoji za priznanje začasne odsotnosti z dela za nazaj iz 232. člena POZZ (nedosegljivost osebnega zdravnika zaradi praznikov, hospitalizacija, bolezen v tujini in drugi utemeljeni primeri), temveč je dne 14. 11. 2006 pri tožniku prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja po 244. členu POZZ, zaradi katerega mu je imenovani zdravnik bolniški stalež za naprej (od 14. 11. 2006) tudi priznal, je tožbeni zahtevek, da se mu prizna bolniški stalež za nazaj od 28. 10. 2006, neutemeljen.
URS člen 125. ZGD-1 člen 281, 281/2, 481, 481/2, 483, 483/1. ZSReg člen 34, 34/1-4, 35, 35/2. Uredba o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register člen 42, 42/2-3.
naknadna pridobitev poslovnega deleža – samostojnost poslovnega deleža – dogovor oz. izjava o spojitvi poslovnih deležev – nasprotje podzakonske določbe s kogentnim zakonskim predpisom
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), zato je po oceni pritožbenega sodišča 3. tč. 2. odst. 43. člena Uredbe o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register v nasprotju z ves čas enakim kogentnim zakonskim predpisom. Prenovljeni ZGD-1, ki je nadomestil prvotni ZDG iz leta 1993, vsebuje v 2. odst. 481. člena popolnoma enako zakonsko besedilo, kot je bilo zaobseženo v 2. odst. 416. člena ZGD.
regresni zahtevek - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - delež regresnega dolžnika- krivda sodolžnika
Po določilu 2. odst. 188. čl. OZ pri odločanju o tem, koliko znaša delež vsakega od solidarnih dolžnikov, sodišče ne odloči le glede na težo posledic, ampak tudi glede na krivdo vsakega dolžnika. Tožbeni zahtevek na delno povrnitev škode bi bil neutemeljen le v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da njenemu zavarovancu ni mogoče pripisati nobene krivde za nezgodo.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Upnik mora dolžniku na njegovi zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
KZ člen 240, 240/1, 25 ZGD člen 50, 51. Slovenski računovodski standardi člen 22. ZKP, 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1.
opustitev kot način storitve kaznivega dejanja - določenost v zakonu ali drugih predpisih
Kaznivo dejanje je lahko storjeno (izvršeno) z opustitvijo samo, če storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti. To pomeni, da je posledica nastala zaradi neizvršitve obveznosti, ki bi jo moral storilec opraviti na podlagi določil zakona ali na zakonu temelječih predpisov. Samo pooblastilo za zastopanje podjetja in solastništvo podjetja pa storilca ne zavezuje k vodenju poslovnih knjig, ki jih je na podlagi zakona dolžan voditi samostojni podjetnik.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 244/1, 313.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, čeprav je tožena stranka navedla napačno pravno kvalifikacijo kršitve iz delovnega razmerja, ki se je tožnici očitala, saj zadošča, da je tožena stranka v odpovedi navedla vse znake (drugega) kaznivega dejanja.
1. Toženec je družbenik tožeče stranke, ki je družba z omejeno odgovornostjo. Toženec je kršil družbeno pogodbo, ker je posloval – opravljal prevoze – mimo družbe, zaradi česar ji je nastala škoda.
2. Prepoved konkurence za primer, ko gre za razmerje med družbo in njenim družbenikom, predpisujeta 41. in 42. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD (v besedilu, veljavnem v času zatrjevanih kršitev). Ker pa ZGD posebej ne ureja vseh elementov za ugotavljanje odškodninske odgovornosti v takšnem primeru, je treba te ugotavljati skladno s (splošnimi) obligacijskopravnimi določili, torej skladno z Obligacijskih zakonikom (OZ).
obnova postopka - obsodilna kazenska sodba - razlogi za obnovo - rok za vložitev predloga
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bila tožena stranka pravnomočno obsojena, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju.
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb, s katerimi utemeljuje obnovitvene razloge, na katere opira svoj predlog. Predlagatelj mora navesti okoliščine glede roka in predlagati dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja glede pravočasnosti (in obnovitvenega razloga), da lahko sodišče presodi pravočasnost predloga.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ne pripada pogodbena kazen po panožni kolektivni pogodbi, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, je upravičen do pogodbene kazni na podlagi 28. čl. SKPgd v višini najmanj treh povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela, ki opisanih omejitev pravice ne vsebuje oziroma ki določa pravico do pogodbene kazni v vseh primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno odločbo.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 129, 129a, 105, 105/3, 106, 129, 129a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo in vzgoja otroka - otrokovi stiki - obseg stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni
Toženka ima prav, ko v pritožbi navaja, da tako obsežni stiki, kot so določeni v izpodbijani odločbi, dejansko predstavljajo skupno varstvo in vzgojo oziroma celo odločitev, da bo tožnik tisti, ki bo v pretežni meri skrbel za hčer. Izvedenka je ugotovila, da je tožnik že v času skupnega življenja toženko obtoževal premajhne skrbnosti in neodgovornosti, da tudi sedaj v tem smislu izvaja pritisk na toženko in na hčer in da se kljub zatrjevanju tožnika, da ga vodi skrb za hčer, ustvarja vtis, da je hčerka sredstvo za obračunavanje s toženko. Ob takšnih ugotovitvah izvedenke je pravilen nadaljnji sklep, da je sicer v korist hčerke, ki bo julija dopolnila štiri leta, da ima redne stike z očetom, da pa je za njen osebnostni razvoj lahko prognostično neugodno, če starša med seboj ne bosta uspela vzpostaviti ustrezne komunikacije. Upoštevajoč, da ima tožnik stike s hčerjo vsak drugi vikend od petka od 16. do nedelje do 19. ure, je glede na vse navedene okoliščine v korist deklice, da ima zaenkrat stike med tednom le še v sredo in da se v primeru bolezni stiki ne nadomeščajo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZPPSL člen 104, 104/4, 105, 111, 111/2. ZGD člen 5.
izvršilni postopek - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - fizična oseba - samostojni podjetnik
V izvršilnem postopku zoper fizično osebo pravne posledice stečajnega postopka ne morejo nastati, saj te učinkujejo le na postopke zoper stečajnega dolžnika (samostojnega podjetnika).
ZIZ člen 226, 226. ZPP člen 426, 426. SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
posest - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti
V pravdah zaradi motenja posesti je razpravljanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih izključeno na podlagi 426. čl. ZPP in 1. odst. 33. čl. SPZ ter omejeno le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristop na narok z zamudo - sodba na podlagi odpovedi - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti
Sodbo, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo tožena stranka uveljavlja kršitev določbe 455. člena ZPP. To pa ni razlog, iz katerega bi se sodba v postopku v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijala. V obravnavanem sporu bi pritožbeno sodišče kršitev določbe 455. člena ZPP lahko presojalo zgolj v zvezi s kršitvijo 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, torej v primeru, ko bi sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi odpovedi v nasprotju z določbo 455. člena ZPP.
predlog za izvršbo - več izvršilnih sredstev - umik predloga za izvršbo - sodne takse
Ker upnik tudi po pozivu sodišča ni doplačal sodne takse za predlog za izvršbo (glede na to, da je predlagal izvršbo s tremi sredstvi izvršbe), je sodišče pravilno štelo, da je predlog za izvršbo umaknil.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZPol člen 80, 80/2, 83.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist – odredba ministra
Tožnikovo opravljanje dejavnosti, ki mu je bila kot policistu prepovedana z odredbo ministra, izdano na podlagi 2. odst. 80. čl. ZPol, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Omejitve, ki jih vsebuje omenjena odredba ministra, niso nezakonite oziroma neustavne, ampak so posledica pooblastil, ki jih imajo policisti, za vrednotenje omejitev pa prejemajo tudi povečano osnovno plačo.
odgovornost delodajalca za škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba živca med operativnim posegom - dokazno breme
Dokazno breme toženkinega zavarovanca (toženke) je dokazati, da je operater pri operaciji ravnal v skladu s pravili stroke. Naloga izvedenca medicinske stroke je ugotoviti dejstva o tem, ali je glede na okoliščine konkretne operacije tožnice zdravnik – operater ravnal v skladu s pravili stroke (ali je bil izbran postopek odstranjevanja osteohondroma ali eksostoze na mečnici primeren v tožničinem primeru ali je bil izveden z zadostno strokovno skrbnostjo in natančnostjo. Dolžnost sodišča je, da poskrbi za razjasnitev vseh nasprotij in dvomov glede obstoja odločilnih dejstev, tudi takšnih, ki nastanejo zaradi nenatančnega izražanja izvedencev in prič.
priposestvovanje - služnost - tek priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).