Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
obnova postopka - obsodilna kazenska sodba - razlogi za obnovo - rok za vložitev predloga
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bila tožena stranka pravnomočno obsojena, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju.
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb, s katerimi utemeljuje obnovitvene razloge, na katere opira svoj predlog. Predlagatelj mora navesti okoliščine glede roka in predlagati dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja glede pravočasnosti (in obnovitvenega razloga), da lahko sodišče presodi pravočasnost predloga.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
Glede na to, da je amortizacija računovodska postavka, ki sodi v okvir odhodkov izkaza poslovnega izida, pri čemer je predlagatelj ves čas postopka zatrjeval, da je nasprotni udeleženec to postavko ovrednotil prenizko, pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbeno kritiko v smeri, da ta okoliščina že pojmovno pomeni, da v tem delu niso podane materialnopravne predpostavke za izredno revizijo (2. odst. 322. čl. ZGD-1).
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ne pripada pogodbena kazen po panožni kolektivni pogodbi, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, je upravičen do pogodbene kazni na podlagi 28. čl. SKPgd v višini najmanj treh povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela, ki opisanih omejitev pravice ne vsebuje oziroma ki določa pravico do pogodbene kazni v vseh primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno odločbo.
denarna terjatev – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti – zamudne obresti
Ker rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke ni bil določen, je prišlo do zamude šele, ko je tožnik zahteval plačilo. To pomeni, da zakonske zamudne obresti tečejo šele od vložitve tožbe dalje.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe – rok za uveljavljanje terjatve – zadržanje in pretrganje zastaranja
Pritožbeno sodišče ne soglaša s pravnimi argumenti v obravnavani pritožbi, da je bil z navedenim sklepom Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja določb ZFPPod-B omenjeni enoletni rok pretrgan in ne zgolj zadržan. Del izreka navedenega sklepa, da zastaranje terjatev v času zadržanja ne teče, ima namreč učinek zadržanja teka zastaranja po 361. čl. OZ.
stvar - posebna raba - obveznosti kupca - stvarne napake
Kupec mora prodajalcu predočiti vse tehnične lastnosti kupljene stvari, ki jih potrebuje za posebno rabo – kot npr. da želi prenosni računalnik uporabljati za snemanje glasbe.
KZ člen 240, 240/1, 25 ZGD člen 50, 51. Slovenski računovodski standardi člen 22. ZKP, 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1.
opustitev kot način storitve kaznivega dejanja - določenost v zakonu ali drugih predpisih
Kaznivo dejanje je lahko storjeno (izvršeno) z opustitvijo samo, če storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti. To pomeni, da je posledica nastala zaradi neizvršitve obveznosti, ki bi jo moral storilec opraviti na podlagi določil zakona ali na zakonu temelječih predpisov. Samo pooblastilo za zastopanje podjetja in solastništvo podjetja pa storilca ne zavezuje k vodenju poslovnih knjig, ki jih je na podlagi zakona dolžan voditi samostojni podjetnik.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
začasna nezmožnost za delo – ugotovitev za nazaj – poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker je odločba imenovanega zdravnika, da je tožnik od 28. 10. 2006 dalje zmožen za delo, postala pravnomočna in ker niso obstajali pogoji za priznanje začasne odsotnosti z dela za nazaj iz 232. člena POZZ (nedosegljivost osebnega zdravnika zaradi praznikov, hospitalizacija, bolezen v tujini in drugi utemeljeni primeri), temveč je dne 14. 11. 2006 pri tožniku prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja po 244. členu POZZ, zaradi katerega mu je imenovani zdravnik bolniški stalež za naprej (od 14. 11. 2006) tudi priznal, je tožbeni zahtevek, da se mu prizna bolniški stalež za nazaj od 28. 10. 2006, neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZPol člen 80, 80/2, 83.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist – odredba ministra
Tožnikovo opravljanje dejavnosti, ki mu je bila kot policistu prepovedana z odredbo ministra, izdano na podlagi 2. odst. 80. čl. ZPol, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Omejitve, ki jih vsebuje omenjena odredba ministra, niso nezakonite oziroma neustavne, ampak so posledica pooblastil, ki jih imajo policisti, za vrednotenje omejitev pa prejemajo tudi povečano osnovno plačo.
ZPP člen 258, 258/2, 261, 282, 337, 337/1, 353, 355, 358, 358/4, 258, 258/2, 261, 282, 337, 337/1, 353, 355, 358, 358/4. OZ člen 133, 133/3, 179, 182, 133, 133/3, 179, 182. ZVO-1 člen 3, 3/6, 3/6-4, 3, 3/6, 3/6-4. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 7, 7/2, 7/3, 7, 7/2, 7/3.
nepremoženjska škoda - škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - duševne bolečine zaradi prekomernega posega v življenjsko okolje - obremenjenost s hrupom - višina odškodnine - neupravičena odsotnost z obravnave - začetek teka zamudnih obresti
V skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje. Vprašanje, ali so običajne meje presežene, je pravno vprašanje, pravni standard običajne meje pa mora v vsakem konkretnem primeru napolniti sodišče. Pri tem so mu izsledki izvedenskega mnenja lahko v pomoč, ne sme pa sodišče na izvedenca tega vprašanja prelagati. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je za merilo preseganja običajnih meja potrebno upoštevati (vsaj) kritične vrednosti hrupa, ki ga povzroča cestni promet, če ne že (nižjih) mejnih vrednosti. Čeprav življenje v urbanem okolju od posameznikov terja določeno prilagoditev in toleranco do imisij, pa od posameznika vendarle ni mogoče pričakovati, da bo (brez primerne odškodnine) trpel imisije, ki utegnejo že ob kratkotrajni izpostavljenosti prizadeti njegovo zdravje. Ker je izvedenec na območju, kjer tožniki živijo, ugotovil preseganje kritične vrednosti imisij hrupa, je s tem poseženo v osebnostne pravice tožnikov, kamor spada tudi pravica do zdravega življenjskega okolja, zaradi česar so upravičeni do odškodnine za duševne bolečine, ki jih ob tem trpijo.
ZIZ člen 226, 226. ZPP člen 426, 426. SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
posest - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti
V pravdah zaradi motenja posesti je razpravljanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih izključeno na podlagi 426. čl. ZPP in 1. odst. 33. čl. SPZ ter omejeno le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
priposestvovanje - služnost - tek priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari - prikrajšanje - korist - vzročna zveza
Poleg koristi na strani tistega, ki tujo stvar uporablja, je potrebno izkazati tudi prikrajšanje na strani upravičenca, ki stvari ne more uporabljati in vzročno zvezo med obema.
predlog za izvršbo - več izvršilnih sredstev - umik predloga za izvršbo - sodne takse
Ker upnik tudi po pozivu sodišča ni doplačal sodne takse za predlog za izvršbo (glede na to, da je predlagal izvršbo s tremi sredstvi izvršbe), je sodišče pravilno štelo, da je predlog za izvršbo umaknil.
ZPCP-1 člen 24, 35, 24, 35. OZ člen 39, 39/4, 39, 39/4.
ničnost pogodbe - občasni prevoz potnikov - prevozna pogodba - javni prevoz oseb v potniškem prometu - pogodba o prevozu potnikov v cestnem prometu - nedopustna podlaga - ničnost pogodbe - prosta presoja dokazov
Prevoz, ki ga je opravila tožeča stranka, ima vse elemente, ki jih ne sme imeti občasni prevoz, zato ga ni mogoče opredeliti za občasni prevoz potnikov v smislu določbe 35. člena ZPCP-1. S tem pa se izkaže, da sklenitev prevozne pogodbe za prevoz uporabnikov prevoznih storitev nima dopustne pravne podlage. Tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke po določbah ZPCP-1, ki ima naravo prisilnega predpisa, ni imela pravice opravljati javnega prevoza potnikov na način, kot ga je opravljala.
razveljavitev izvršilnega naslova – odločanje o ugovoru - neutemeljeni stroški postopka
Ker je bil izvršilni naslov razveljavljen in je bila zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, s čimer je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno pred odločitvijo o ugovoru dolžnika, je ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pravilno upoštevalo po uradni dolžnosti.
S tem ko je razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrglo in je v tem delu postal izpodbijani sklep pravnomočen, se je izkazalo, da je upnik dolžniku neutemeljeno povzročil stroške izvršilnega postopka. Na odločitev v tej zadevi ne vpliva pritožbeno zatrjevanje, da je do razveljavitve izvršilnega naslova prišlo šele po izdaji sklepa o izvršbi, saj zaradi vloženega ugovora postopek dovolitve izvršbe do trenutka razveljavitve izvršilnega naslova še ni bil pravnomočno končan.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZPPSL člen 104, 104/4, 105, 111, 111/2. ZGD člen 5.
izvršilni postopek - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - fizična oseba - samostojni podjetnik
V izvršilnem postopku zoper fizično osebo pravne posledice stečajnega postopka ne morejo nastati, saj te učinkujejo le na postopke zoper stečajnega dolžnika (samostojnega podjetnika).