URS člen 2, 50. MSVN člen 7, 8. UZITUL člen 18. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZDRS člen 10, 12, 12/3.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ker je tožnik kot zavarovanec takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev nadaljeval z delom v vojski Jugoslavije in po 18. 10. 1991 ostal v zavarovanju pri tem tujem nosilcu zavarovanja, kjer je leta 2001 tudi uveljavil pravico do starostne pokojnine, pri tožencu nima pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda z izplačilom plače
Ker tožena stranka tožniku v obdobju šestih mesecev tožniku trikrat plače ni izplačala v roku, je tožnik po predhodnem opominu in obvestilu inšpektorja za delo utemeljeno izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Četudi je bila zamuda z izplačilom le manjša, to na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva, saj je za delavca plača eksistenčnega pomena in mora biti izplačana v dogovorjenem oziroma zakonsko določenem roku.
vročanje – pravna oseba – sprememba sedeža – vpis v sodni register
Ker ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek šele od dneva objave vpisa, je sodišče prve stopnje preden je bila objavljena sprememba sedeža tožene stranke, tožbo pravilno vročalo na nespremenjeni naslov.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 2/5. ZPIZ/92 člen 171, 171/1, 254, 254/1. ZPIZ-1 člen 250, 250/1.
pravica do pokojnine – bivši vojaški zavarovanci – nosilec zavarovanja v republikah nekdanje SFRJ
Tožena stranka je prevzela obveznost iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja. Drugi zavarovanci (zavarovanci, kot je tožnik, ki so nadaljevali z delom v JLA in so ostali zavarovanci (tujega) nosilca zavarovanja po 18. 10. 1991), pa pri toženi stranki niso pridobili pravice do pokojnine, to pravico so lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
zunajzakonska partnerja - prenehanje zunajzakonske skupnosti - najemna pogodba - ničnost - vpliv zunajzakonske skupnosti na veljavnost najemne pogodbe
V primeru, ko stranki sklenjene najemne pogodbe s konkludentnimi ravnanji izkazujeta soglasje ustvariti partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, torej da takšna ravnanja kažejo na svobodno odločitev moškega in ženske, da živita skupaj v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, to še ne pomeni, da sklenjena najemna pogodba postane nična, pač pa, da se takšna pogodba ne izvršuje v času trajanja zunajzakonske skupnosti.
S prenehanjem zunajzakonske skupnosti se je torej vzpostavilo pogodbeno najemno razmerje med bivšima partnerjema.
ZPP člen 286, 337, 337/1, 286, 337, 337/1. OZ člen 178, 179, 179/1, 178, 179, 179/1.
razžalitev dobrega imena in časti - sklepčnost tožbe - kriva ovadba - vložitev kazenske ovadbe - vložitev krive kazenske ovadbe - nova dejstva in dokazi v pritožbi - svobodno izražanje mnenja - kršitev osebne integritete
Pogoj za denarno odškodnino so dovolj intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine, ki jih trpi oškodovanec zaradi kršitve njegove osebne integritete. Tožnik v tožbi (niti pozneje) svojih duševnih bolečin ni določno zatrjeval. Potemtakem njegova tožba ni bila sklepčna in že zato ni upravičen do zahtevanega pravnega varstva.
Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ni protipravna, čeprav pristojni organ ovadbo pozneje zavrže. Pač pa je odškodninska odgovornost lahko posledica krive ovadbe, ko ovaditelj koga naznani, čeprav ve, da ni storil kaznivega dejanja.
SZ člen 104, 104. ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 278, 278/1, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - opravičljivi razlogi - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - neobrazložen odgovor na tožbo
Tožena stranka, ki je v pravočasnem odgovoru na tožbo predlagala, naj sodišče "tožbo zavrne", je odgovor obrazložila v smislu določbe prvega odstavka 278. člena ZPP, po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Zato ni mogoče šteti, da je njen odgovor na tožbo neobrazložen in zato ni bil vložen.
pripoznanje dolga - delno plačilo - izguba zavarovalnih pravic
Konkludentno ravnanje dolžnika, ko nekaj na račun spornega dolga plača, je treba razlagati kot priznanje, da je (bil) nekaj dolžan plačati. Gre za priznanje dejstva, ki ima po izrecnih določbah OZ vpliv na (ne)zastaranje, nima pa procesnih učinkov pripoznave (niti dela) zahtevka. Dolžnik ima pravico dokazovati, da je plačal iz drugih razlogov (npr. mirne rešitve spora, v konkretnem primeru poskus preprečitve izgube t.i. zavarovančevih bonitet). Delnega plačila ni mogoče razlagati kot nedvoumne (poslovne) volje o tem, da toženec priznava "temelj" svoje obveznosti, torej da bi se s tem zavezal, da bo določeno terjatev plačal. Vprašanje temelja obveznosti je vprašanje materialnega prava (pasivne stvarne legitimacije), zato ga mora sodišče ugotavljati celo, če mu toženec ne nasprotuje, ni pa zahtevka pripoznal.
OZ člen 90, 90/1, 90, 90/1. ZGD-1 člen 295, 295/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 330, 330/1, 390, 390/1, 390/1-1, 296/3, 330, 330/1, 390, 390/1, 390/1-1, 295, 295/2, 296, 296/1, 296/2.
pravica do sklica skupščine - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - diskrecijska pravica uprave - preklic skupščine - preklic skupščine, sklicane na zahtevo manjšinskih delničarjev
Sklic skupščine je pravica manjšinskih delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo (vsaj) 20-ino osnovnega kapitala, če navedejo namen in razloge zanj ter upravi posredujejo pisno zahtevo. V taki situaciji uprava mora sklicati skupščino (1. odstavek 296. člena ZGD-1) in ne gre za diskrecijsko pravico uprave, ali bo skupščino sklicala ali ne. Če namreč zahtevi manjšinskih delničarjev ne sledi, imajo slednji sodno varstvo za uveljavitev pravice do sklica skupščine (3. odstavek 296. člena ZGD-1). Čim pa uprava mora sklicati skupščino na zahtevo manjšinskih delničarjev, je logično, da je preklicati po svoji presoji ne more.
Iz zapisnika nedvomno izhaja, da je pritožnica izrazila zadržke glede veljavnosti oporok. Sodišče prve stopnje ji je postavilo rok, da se izjasni o tem, ali priznava oporoki, vendar je pri tem nepravilno uporabilo materialno pravo glede materialnopravnih posledic, če v roku na poziv ne bo odgovorila. Pritožnica bi namreč kot edina prišla v poštev pri dedovanju po zakonu. Priznanje oporoke torej zanjo dejansko pomeni, da se odpoveduje svoji dedni pravici. Taka odpoved pa ne more biti le konkludentna, ampak mora biti izrecno podana.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341, 355, 339, 339/2, 339/2-14, 341, 355. OZ člen 169, 648, 169, 648.
premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o delu - načelo popolne odškodnine - povračilo potnih stroškov in stimulacije
Glede na to, da tožnik v predmetnem postopku uveljavlja plačilo škode, ki mu je nastala zaradi nezakonite odpovedi pogodbe z dne 28.4.2005, je pri ugotavljanju izgubljenega dobička nujno upoštevati celotno dvoletno obdobje, v katerem naj bi se ta pogodba izvrševala, in je potrebno ugotoviti, kakšno prikrajšanje, če sploh kakšno, je v tem času nastalo v premoženju tožnika.
ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/3, 105, 105/3, 108. ZOdv člen 2, 16, 54, 55.
nepopolna vloga – zavrženje tožbe – zastopanje po odvetniku – podpis na vlogi – status odvetniškega kandidata
Iz ZPP in ZOdv izhaja, da odvetniški kandidat navzven v nobenem primeru ne more nastopati samostojno, ampak vedno v imenu odvetnika pri katerem je zaposlen. Zakon o odvetništvu v 54. členu izrecno določa, da odvetniški kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica. Tudi iz določila 3. odstavka 95. člena ZPP izhaja, da s svojimi ravnanji le nadomešča odvetnika in ne zastopa stranke samostojno. Za svoja dejanja ima soglasje odvetnika, pri katerem je zaposlen in ga lahko nadomešča v vseh sporih, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (3. odstavek 87. člena ZPP).
KZ člen 218, 218/1. KZ-1 člen 213, 213/1, 310, 310/4 in 2, 7, 7/2.
milejši zakon – izsiljevanje – samovoljnost
Izvršitvene oblike izterjave dolga s silo ali resno grožnjo po KZ-1 ni več, temveč je to izvršitvena oblika kaznivega dejanja samovoljnosti iz 4. odstavka 310. člena KZ-1. Novi KZ-1 je za obtoženega milejši, saj je za to kaznivo dejanje sedaj predpisana nižja kazen.
Dogovor, s katerim bi se delavec z delodajalcem dogovoril, da bo v času, ko je v delovnem razmerju, namesto plače prejemal le tisto, kar bo izterjano od dolžnikov delodajalca, ni dopusten, saj je plača temeljna pravica delavca. Kljub takšnemu dogovoru je tožbeni zahtevek za plačilo plače za ta čas utemeljen.
velika tatvina - premagovanje večjih ovir - tatvina - sostorilstvo - poskus kaznivega dejanja - naklep - izgon tujca iz države - stranska kazen - uporaba milejšega zakona - varnostni ukrep odvzema predmetov - zaporna kazen - olajševalne okoliščine
Glede na okoliščino, ko je dne 01.11.2008 veljavni Kazenski zakonik - KZ-1 ukinil stransko kazen izgona iz države, je bilo ob upoštevanju drugega odstavka 7. člena tega zakona potrebno spremeniti izrek o kazenski sankciji tako, da se stranska kazen izgona tujca iz države ne izreče. Gre za kršitev kazenskega zakona v škodo obdolžencev, ki je nastala po izreku prvostopne sodbe, vendar jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti v skladu z 2. točko prvega odstavka 383. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da se prvostopna sodba spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.
Po določbi 1. odstavka 86. člena OZ je nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Gre za konkretno presojo ali je bilo kakšno moralno pravilo kršeno do take mere, da je utemeljena potreba po sodnem varstvu.
ZDR člen 11. OZ člen 288, 1060. ZOR člen 211, 277, 371, 372.
plača - prikrajšanje pri plači - zastaranje - delno plačilo - vračunavanje - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pri delnem plačilu pravilno upoštevalo vrstni red vračunanja plačil, kot ga je določil dolžnik (tožena stranka) v svojem sporočilu k plačilu, saj upnik (tožeča stranka) takemu načinu poplačila ni ugovarjal. Vračunavanje po določbi 288. člena OZ (tako da se poplačajo najprej stroški, nato obresti in na koncu glavnica) bi prišlo v poštev šele v primeru, če dolžnikove izjave o tem, kaj plačuje, ne bi bilo.
OZ člen 134, 165, 179, 182. ZPP člen 151, 154, 156, 339, 339/2-14. ZPP-D člen 130, 130/2.
nepremoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina - zapadlost odškodninske obveznosti - zamuda - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - stroški za izvedenca
Res je v izvidu KC Ljubljana – Očesne klinike zapisano, da so tožničine težave v zvezi s fino koordinacijo in fuzijo lahko posledica poškodbe glave, vendar to ne pomeni, da je tožnica vzročno zvezo med prometno nezgodo in poškodbo vida tudi dokazala (dokazno breme za obstoj vzročne zveze je na tožnici) oziroma da bi ta vzročna zveza iz medicinske dokumentacije nedvomno izhajala. Tožena stranka je obstoj vzročne zveze prerekala, zato zgolj zapis v dokumentaciji, da je poškodovanje vida lahko posledica poškodbe glave ne zadošča, da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo kaj drugega, kot je.
izterjava preživnine – prenehanje preživninske obveznosti – tek zamudnih obresti
Izračun obresti pokaže, da so zamudne obresti od preživninskih terjatev, zapadlih v obdobju do 28. oktobra 1998, prenehale teči 1. januarja 2002, saj so takrat že dosegle (oz. presegle) glavnico. Ta datum je pomemben, ker je takrat začel veljati OZ, ki je vseboval določbo (376. čl.), da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. Obresti od terjatev, zapadlih po 28. oktobru 1998 in najkasneje 17. marca 2002, so tudi prenehale teči, ker so do uveljavitve OZ-A (ki je začel veljati 22. maja 2007) dosegle glavnico. Zakonske zamudne obresti od terjatev, zapadlih po 17. marcu 2002 pa niso prenehale teči, saj do uveljavitve OZ-A še niso dosegle glavnice. Za te terjatve namreč določba 376. čl. OZ ne velja več.