Iz določbe četrtega odstavka 427. člena ZPIZ-1 izhaja, da vdova, prejemnica družinske pokojnine na podlagi tretje alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ/92, ki ji pravica do družinske pokojnine preneha po 45 letu pa pred dopolnitvijo 50 leta starosti, ohranja pravico, da po dopolnitvi 50 leta starosti ponovno pridobi oziroma uveljavi pravico do družinske pokojnine (seveda ob izpolnjenih drugih pogojih). Ne gre za vdovsko pokojnino, kot sta zmotno šteli obe sodišči in tožena stranka, temveč za pravico do družinske pokojnine, ki jo ima vdova na podlagi navedene prehodne določbe ZPIZ-1.
Kot sta pravilno presodili že nižji sodišči, sta tožnika s tem, ko brez utemeljenega razloga nista izpolnila zahteve delodajalca po predložitvi plana terminov bioterapij, iz hude malomarnosti ali pa celo naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Gre za zakonske obveznosti delavca, ki izhajajo iz same narave delovnega razmerja.
Odgovor o pravni naravi odgovornosti delodajalca za škodo je treba poiskati v dejanski in pravni podlagi odškodninskega zahtevka, ki ga delavec postavi zoper delodajalca. Odgovornost delodajalca za nepremoženjsko škodo delavcu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba presojati po določbah OZ o deliktni odgovornosti.
Napake v postopku, pri presoji dokazov ali pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopkih s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Za protipravnost škodnega ravnanja kot elementa odškodninske odgovornosti tako ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi, ampak je termin pripisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te pa niso bile ugotovljene.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
V sodni praksi je sprejeto povsem jasno stališče, da kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
ZMEPIZ člen 58, 58/1, 58/1-1. ZPIZ-1 člen 15, 15/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – odvetniška dejavnost – odvetnik – polovični delovni čas – prijava v obvezno zavarovanje
Pritožbeno sodišče je pravilno odločilo, da ima tožnica lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 za delovni čas 20 ur na teden od dne 15. 4. 2010.
Tožena stranka ob vložitvi revizije sodišču prve stopnje ni posredovala niti svojega predloga za dopustitev revizije, niti sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
Dodatne procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku. Na podlagi prvega odstavka 375. člena ZPP sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki poleg izvoda dopuščene revizije pošlje tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije ter ima nasprotna stranka tako šele na tak način možnost seznaniti se s procesnim gradivom, ki je bilo podlaga za dopustitev oziroma vložitev revizije.
Na podlagi ugotovljenih subjektivnih okoliščin (večkratna predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja, kršitev preizkusne dobe po kar treh pravnomočnih sodbah, neobstoj rednega prihodka, neizkazanost, da bi se obdolženi preživljal s priložnostnimi deli) je sodišča napravilo na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.
ZSKZDČEU člen 30, 30/2, 32. Evropska konvencija o izročitvi člen 17.
nalog za prijetje in predajo - sočasni nalog ter zahteva za izročitev - okoliščine, ki se upoštevajo pri odločitvi, kateri državi se bo zahtevana oseba predala
ZSKZDČEU zavezuje sodišče, da pri odločanju, kateri državi se bo zahtevana oseba predala oziroma izročila, ustrezno upošteva vse okoliščine primera, pri čemer nekatere izmed teh tudi primeroma našteva. Tudi Evropska konvencija o izročitvi zavezuje zaprošeno državo pogodbenico, da odloči ob upoštevanju vseh okoliščin in še zlasti relativne resnosti in kraja zagrešitve kaznivih dejanj, datumov prošenj, državljanstvo zahtevane osebe in možnosti za kasnejšo izročitev drugi državi.
ZDen člen 2, 2/2, 27, 27/1, 42, 42/3. ZSKZ člen 20. OZ člen 15, 21, 22, 22/1, 25, 28, 28/1. ZPP člen 1.
denacionalizacija – sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine – obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije – pravna narava sporazuma – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – dopuščena revizija
Vprašanje sklenitve sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine v denacionalizacijskem postopku je civilnopravne (obligacijske) narave.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016147
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD člen 28, 162, 212. OZ člen 766. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8.
obseg zapuščine – skupno premoženje – terjatev do tretjih – mandatno razmerje – kršitev določb pravdnega postopka
Z revizijo ni mogoče izpodbijati sklepa Vrhovnega sodišča o razveljavitvi prejšnje sodbe in o vrnitvi zadeve v novo sojenje.
Ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje zakoncev terjatve do tretjih oseb in v zapuščino po pokojnem zakoncu del teh terjatev, ne nalaga nobenih obveznosti tretjim v pravdi neudeleženim osebam.
Stranski intervenient, ki ni sodeloval v rednem postopku pred pravnomočnostjo odločbe o tožbenem zahtevku, sam ne more vložiti izrednega pravnega sredstva.
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o tem, da se tožba (tožnika) šteje za umaknjeno in da se postopek v tem delu ustavi.
„Ali onemogočanje odpiranje polken nad tujo nepremičnino lahko pomeni bistveno imisijo v smislu 75. člena SPZ?
Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni ugodilo pritožbi, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri utemeljilo, zakaj ocenjuje, da je bila v obravnavanem primeru presežena krajevno običajna meja, in zakaj ocenjuje, da so izpolnjene vse predpostavke za obstoj odškodninske obveznosti, zagrešilo bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni ugodilo pritožbi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaza z izvedencem urbanistične stroke in zaslišanjem prič A. L. in V. R. zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
ZMZ člen 50, 50/2-3, 80. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma – domneva umika prošnje - pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Glede na to, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več, ter ob upoštevanju z zakonom predpisane sankcije v primeru samovoljne zapustitve azilnega doma, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazan tožnikov pravni interes za pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, saj si svojega položaja ne more izboljšati. Tudi če bi bilo njegovi pritožbi ugodeno in bi bila odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za mednarodno zaščito odpravljena, ne bi bil njegov pravni položaj spremenjen, saj bi bilo treba postopek v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito tudi v takem primeru ustaviti v skladu s 50. členom ZMZ.
ZPP člen 392, 392/1, 392/2, 392/2-1. OZ člen 46, 46/1.
sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave – delitev skupne lastnine - napake volje - zmota – tožba za razveljavitev sodne poravnave – izredno pravno sredstvo
Neutemeljeno je sklicevanje na zmoto pri izračunu vrednosti izplačila pri delitvi skupne lastnine, ki naj bi bila posledica tožničine nevednosti, da se enako delijo tako aktivno premoženje kot bremena, saj nepoznavanje tega pravila pomeni neupoštevno pravno zmoto, slabo pravno zastopanje pa se tiče samo razmerja tožnice in pravnega zastopnika.
objava popravka - razžalitev v tisku - pravica do popravka - odklonitveni razlog - vsebina popravka
Odklonitveni razlog po peti alineji prvega odstavka 31. člena ZMed ne predpostavlja, da mora tožena stranka zatrjevati, da bi objava popravka predstavljala poseg v njene osebnostne pravice; zadostuje, da sodišče na podlagi okoliščin konkretnega primera presodi, da je besedilo predlaganega popravka žaljivo.
imetništvo poslovnega deleža družbe – pravica do udeležbe na dobičku - navadna škoda – izgubljeni dobiček – aktivna legitimacija družbenikov gospodarske družbe – pričakovani dobiček - bilančni dobiček iz nedovoljene dejavnosti
Imetništvo poslovnega deležna družbenikov obsega, med ostalimi premoženjskimi in nepremoženjskimi upravičenji, tudi pravico do udeležbe na dobičku. Ta se družbenikom izplača le, če skupščina družbe o tem sprejme sklep o delitvi bilančnega dobička po določbi 494. člena ZGD-1. Predpostavka verjetnosti tovrstne bodoče škode je, da je gospodarska družba dobiček sploh ustvarila. Šele tedaj bi se slednji lahko naprej delil med družbenike.
Dobiček, ki sta ga tožnika pričakovala iz nedovoljene dejavnosti, pa ne predstavlja pravno priznane bodoče škode, torej dobička, ki bi ga oškodovanec lahko utemeljeno pričakoval glede na normalen tek stvari. Takšno stališče pritožbenega sodišča je skladno z že ustaljeno in v sodbi sodišča druge stopnje citirano sodno prakso o uporabi določbe tretjega odstavka 168. člena OZ.
originarna pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - javna dražba - prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - razpolagalna sposobnost - singularno nasledstvo - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v stečajnem postopku je pridobitev lastninske pravice na originarni način. To pomeni, da pridobiteljeva pravica ne izhaja iz pravice prednika, in da novi lastnik ni singularni naslednik.
URS člen 14. ZUS-1 člen 65, 65/1-2, 80, 80/3-3. Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 30, 33. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v RS člen 12.
javni razpisi – ugoditev pritožbi – sofinanciranje iz javnih sredstev – odločanje v sporu polne jurisdikcije – odločanje upravnega organa v nasprotju s stališčem sodišča – merila javnega razpisa – enakopravno obravnavanje vseh zainteresiranih subjektov – naložba v kmetijska gospodarstva
Javni razpis ni le ena izmed faz izdaje upravnega akta v zadevah, kot je obravnavana (upravni postopek se začne šele z vlogo kandidata za sredstva), pač pa javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Upravni organ, pristojen za odločanje, sme odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge. To pa je zlasti upoštevanje načela zakonitosti.