ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 153, 153/3.
dopuščena revizija – povrnitev škode – prispevek oškodovanca – poškodbe sopotnika v vozilu – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - pravica do poštenega obravnavanja – načelo neposrednosti – pritožba – postopek s pritožbo – pritožbena obravnava – odločba sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba in razširitev dejanskega stanja – dopolnitev dokaznega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje – pomanjkljivosti sodbe
Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, ali je pritožbeno sodišče v zvezi s presojo tožnikovega soprispevka nezakonito poseglo v dejansko podlago spora in ali ima izpodbijana sodba v tem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
SPZ člen 9, 11, 11/1, 43, 43/2, 43/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – priposestvovanje dela nepremičnine – velikost in lega dela nepremičnine – tožbeni zahtevek – zemljiškoknjižno stanje – zunajknjižno priposestvovanje – protiknjižno priposestvovanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o (ne)obstoju tožnikove dobre vere.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Nepremičnine, na katere je predlagana izvršba ležijo v k.o. Veržej, ki spada v sodno območje Okrajnega sodišča v Ljutomeru. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje in o vseh drugih vprašanjih v izvršbi v zvezi s izvršilnim sredstvom s prodajo nepremičnin pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot zakonita zastopnica stranke v postopku - zapisnikarica – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstva, da je zakonita zastopnica toženca zapisnikarica na Vrhovnem sodišču, ki naj bi občasno nudila pomoč pri delu na Višjem sodišču v Ljubljani, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016183
SPZ člen 7. ZZK-1 člen 3, 11, 31. ZEN člen 8, 18. ZLNDL. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka – parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo – predmet vknjižbe – načelo specialnosti – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 180/2012 zavzelo stališče, da so razlogi o neustreznosti tožbenega zahtevka v konkretni zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravno poslovne pridobitve, za vpis dvorišča oziroma funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje sodbo v tej pravdi. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka. Ob upoštevanju tega stališča in upoštevajoč zaključke sodišča druge stopnje dopustitev revizije glede predlaganega vprašanja ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZGD člen 31.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Revizijsko sodišče je že v sodbah II Ips 307/2011 z dne 5. 4. 2012 in II Ips 79/2012 z dne 17. 1. 2013 obravnavalo in zavrnilo razloge, s katerimi toženka v predlogu utemeljuje svoja sklepanja in zastavljena vprašanja, zato pogoji za dopustitev revizije v konkretni zadevi niso podani.
V prid dopustnosti sklepanja sodne poravnave pod pogojem govori tudi drugi odstavek 1051. člena OZ, ki določa, da je popustitev pri poravnavi lahko pogojna. Zatrjevano nedvomno velja za odložni pogoj, medtem ko razvezni pogoj ne bi bil v skladu z naravo pravnomočnosti sodne poravnave.
S pogojem sklenjena pogodba je veljavno sklenjena, le njeno učinkovanje oziroma veljavnost je odvisna od izpolnitve pogoja (59. člen OZ). Izpolnitev pogoja ima torej za posledico, da pogodba začne učinkovati (odložni pogoj) ali pa da preneha veljati (razvezni pogoj). Smiselno enako velja za sodno poravnavo. Ta je sklenjena v trenutku, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, tega podpišeta (drugi odstavek 307. člena ZPP), vendar pa je njeno učinkovanje pogojeno z (ne)uresničitvijo pogoja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – reševanje sodnih zaostankov – prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS
Namen določila 105.a člena ZS je razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale; slednje je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, zato ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZUS-1 člen 59, 83, 83/2. ZUP člen 43, 189, 194, 199, 200, 237.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – splošno načelno vprašanje – zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Gradbeno dovoljenje ni odločitev o pravici (oziroma obveznosti) izraženi v denarju.
Revizija zoper sklep o stroških, ki je vsebovan v sodbi, ni dovoljena, zato v sporu o zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja tudi s sklicevanjem na zavrnjeni stroškovni del tožbenega zahtevka pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka ni izpolnjen.
Na splošni in načelni ravni zastavljena vprašanja (katere ugovore lahko uveljavlja stranski udeleženec, ali mora izvedenec, ki opravi ogled, omogočiti strankam udeležbo na ogledu, kdaj se šteje, da je dejansko stanje sporno in mora sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo) zahtevajo le splošne in načelne odgovore. Ti pa jasno izhajajo že iz določb 43. člena, 189. člena, 194. člena, 199. člena, 200. člena in 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 59. člena ZUS-1 in v pravni teoriji in praksi ne sprožajo dvomov ali dilem. Zato taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Zgolj s sklicevanjem na požarno ogroženost, onemogočeno parkiranje, prekomerne imisije in odvzem dnevne svetlobe revidenti ne morejo izkazati zelo hudih posledic zase, saj iz sestavnih delov projekta za gradnjo objekta, katerega izpodbijajo, izhaja ravno nasprotno, kot zatrjujejo. S sklicevanjem na podatke iz Ocene osončenja, ki kasnejšega znižanja višine slemena objekta ne upošteva, revidenti zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazali.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je šlo v obravnavanem primeru za prodajno komisijo in da kupcu za pravno napako prodane stvari odgovarja komisionar.
darilna pogodba – nagib za darilo - nagib kot del kavze pravnega posla dopustna podlaga – kasneje odpadla podlaga – vrnitev darila – pravno mnenje
Izpodbijana odločitev temelji na ključni ugotovitvi, da je bil darovalkin nagib, da bi obdarjenec nadaljeval s kmetovanjem in kmetijo ohranil, tako pomemben, da brez njega do izročitve darila sploh ne bi prišlo. Zato je nagib prešel v pravno podlago oz. v kavzo pogodbe. Ob upoštevanju pravnega mnenja občne seje Vrhovega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, ki se glasi: "Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti.“
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDoh-2 člen 10, 10/1-1, 10/1-5, 10/1-6, 33. ZPDDP člen 2, 3.
dovoljena revizija – dohodnina – obdavčitev nerezidentov - dohodki, ki imajo vir v Sloveniji – dohodek kot odbitna postavka izplačevalca – posebni davek na določene prejemke
Dohodek, ki ga izplača slovenski rezident zaposlenim oziroma pogodbenim sodelavcem v poslovni enoti slovenskega rezidenta v tujini, ima vir v Sloveniji, če rezident izplačane dohodke uveljavlja kot odbitno postavko pri izračunu svoje davčne osnove.
ZPDDP obdavčuje vsako izplačilo, ki ga fizična oseba prejme na podlagi pogodbe o delu, ki po vsebini ustreza pogodbam o delu po slovenski zakonodaji, torej tudi, če je pogodba o delu sklenjena po tujem pravu.
ZMZ člen 7, 7/1, 7/3, 21, 21/1, 23, 46, 46/1, 55, 55/1-4, 55/1-15, 55/2. ZUP člen 144, 144/1-2. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - pospešeni postopek – napačni podatki o istovetnosti – osebni razgovor - zloraba postopka - nasprotujoče izjave - ugoditev pritožbi - pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje v pospešenem postopku - procesne kršitve tožene stranke
Tožnik je v prošnji res navajal, da je zapustil Kosovo zaradi nasilja in groženj sosedov – Albancev, na glavni obravnavi (v zvezi z omejitvijo gibanja) pa je pred sodiščem izjavil, da je imel dobre sosede in da so mu pomagali (zbrati denar za odhod). Res je, da gre za neskladje, ki bi ga tožena stranka, če bi njena odločitev temeljila samo na tej zakonski podlagi, morala dodatno razjasniti, vendar ker ni, ne gre za tako kršitev, zaradi katere bi bilo treba odločbo tožene stranke odpraviti. Zavrnitev prošnje namreč v prvi vrsti temelji na izpolnjenih pogojih iz 15. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, ki so jasno pokazali na to, da želi tožnik zavajati organ in da zlorablja postopke mednarodne zaščite. Poleg tega odločitev tožene stranke (glede izpolnjevanja pogojev iz 4. točke) ne temelji samo na teh tožnikovih izjavah (glede odnosa s sosedi), ampak tudi na njegovih nasprotujočih si, neskladnih in zavajajočih izjavah glede dokumentov, kar je tožena stranka v svoji odločbi izčrpno in logično pojasnila (na strani 4 in 5). Če pa je sodišče prve stopnje stopnje že menilo, da bi bilo navedena neskladja treba razjasniti, bi to lahko (in moralo) storiti samo na glavni obravnavi.
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožene stranke utemeljena, saj ta v postopku ni zagrešila v izpodbijani sodbi zatrjevanih procesnih kršitev, in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (glede izpolnjevanja pogojev za zavrnitev tožnikove prošnje v pospešenem postopku), je na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 iz zgoraj navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
roki - pravočasnost vloge - vložitev pritožbe po telefaksu - uporaba sredstev telekomunikacijske tehnologije - dopuščena revizija
Za presojo pravočasnosti vloge, poslane s pomočjo telekomunikacijskih sredstev, se uporablja prvi odstavek 112. člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga, vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče.
Tveganje pravočasnosti po faksu poslane vloge nosi vlagatelj, enako kot to velja za vloge poslane z navadno pošiljko.
Sojenje v konkretni zadevi ne spada v pristojnost okrožnega sodišča ne po merilu vrednosti spornega predmeta ne po merilu pravnega temelja spornega razmerja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank – sedež pooblaščenca
V obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na sodišče, na območju katerega imajo prebivališče obe pravdni stranki, morebitne priče (mati toženca) in tožnikova pooblaščenka, pa tudi sedež toženčeve pooblaščenke je bliže temu sodišču kot krajevno pristojnemu sodišču.
kondikcija - uporabnina - prodaja nepremičnine na dražbi - nemožnost uporabe nepremičnine
Načeloma je kondikcijski zahtevek mogoč le, če ne more konkurirati z nobeno drugo tožbo, še posebej s tožbo, utemeljeno s trditvami o neizpolnitvi pogodbene obveznosti ali z odškodninsko tožbo, če je ravnanje, s katerim je nastalo prikrajšanje, protipravno in so podani tudi drugi elementi civilnega delikta.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15.
spor o pristojnosti - postopke po ugovoru zoper skpe o izvšbi - bivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva, ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.