ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 153, 153/3.
dopuščena revizija – povrnitev škode – prispevek oškodovanca – poškodbe sopotnika v vozilu – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - pravica do poštenega obravnavanja – načelo neposrednosti – pritožba – postopek s pritožbo – pritožbena obravnava – odločba sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba in razširitev dejanskega stanja – dopolnitev dokaznega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje – pomanjkljivosti sodbe
Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, ali je pritožbeno sodišče v zvezi s presojo tožnikovega soprispevka nezakonito poseglo v dejansko podlago spora in ali ima izpodbijana sodba v tem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
SPZ člen 9, 11, 11/1, 43, 43/2, 43/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – priposestvovanje dela nepremičnine – velikost in lega dela nepremičnine – tožbeni zahtevek – zemljiškoknjižno stanje – zunajknjižno priposestvovanje – protiknjižno priposestvovanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o (ne)obstoju tožnikove dobre vere.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Nepremičnine, na katere je predlagana izvršba ležijo v k.o. Veržej, ki spada v sodno območje Okrajnega sodišča v Ljutomeru. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje in o vseh drugih vprašanjih v izvršbi v zvezi s izvršilnim sredstvom s prodajo nepremičnin pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot zakonita zastopnica stranke v postopku - zapisnikarica – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstva, da je zakonita zastopnica toženca zapisnikarica na Vrhovnem sodišču, ki naj bi občasno nudila pomoč pri delu na Višjem sodišču v Ljubljani, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016183
SPZ člen 7. ZZK-1 člen 3, 11, 31. ZEN člen 8, 18. ZLNDL. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka – parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo – predmet vknjižbe – načelo specialnosti – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 180/2012 zavzelo stališče, da so razlogi o neustreznosti tožbenega zahtevka v konkretni zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravno poslovne pridobitve, za vpis dvorišča oziroma funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje sodbo v tej pravdi. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka. Ob upoštevanju tega stališča in upoštevajoč zaključke sodišča druge stopnje dopustitev revizije glede predlaganega vprašanja ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZGD člen 31.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Revizijsko sodišče je že v sodbah II Ips 307/2011 z dne 5. 4. 2012 in II Ips 79/2012 z dne 17. 1. 2013 obravnavalo in zavrnilo razloge, s katerimi toženka v predlogu utemeljuje svoja sklepanja in zastavljena vprašanja, zato pogoji za dopustitev revizije v konkretni zadevi niso podani.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VS0016368
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
lastninjenje - zemljiška knjiga - poočitev – poočitev spremembe imena – vknjižba pravice uporabe – neveljavnost vknjižbe pravice uporabe – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna omejenost izbrisne tožbe – uporaba ZZK-1 – uporaba ZZK – odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 – načelo zaupanja v pravo – retroaktivna uporaba zakona – načelo sorazmernosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ponoven vpis pravice uporabe – zemljiškoknjižni vpis neobstoječe osebe – pravni interes za izbrisno tožbo
Če novi predpis (ZZK-1) glede uporabe ZZK pri izbrisni tožbi »molči«, to pomeni, da učinkuje takoj
in ga je tako mogoče, če to ne nasprotuje načelu varstva zaupanja v pravo, uporabiti za vse, tudi že prej nastale, vendar še nerazsojene primere oziroma pravna razmerja. Takojšna uporaba ZZK-1 za pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, z vidika načela varstva zaupanja v pravo v konkretnem primeru ni problematična, saj je bil vknjiženi pridobitelj v slabi veri. Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
V primeru, ko je z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ponovno vpisana pravica uporabe v korist osebe, ki ne obstaja več, obstaja pravni interes za izbrisno tožbo, če se bo tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo kot imetnica pravice uporabe, ne da bi ji bilo potrebno vložiti novo tožbo ter da je bilo pri lastninjenju spornih zemljišč imetništvo pravice uporabe kakorkoli relevantno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga – sodni izvršitelj kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Neposredna dejanja izvršbe izvršitelj opravlja v okviru izvršilnih postopkov, ti pa spadajo v sodno pristojnost okrajnih sodišč in ne okrožnega sodišča, pred katerim teče konkretni postopek. Zato objektivna nepristranskost sodišča po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Kopru.
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek pa veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
Tožena stranka je dovolj natančno ugotovila dejansko stanje tako v zvezi z dostopnostjo zdravstvene oskrbe na splošno kot konkretneje za tožnika, tožnik pa ne zatrjuje, še manj dokazuje, da mu ta zdravstvena oskrba ne bi bila dostopna.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2-14. ZOR člen 173. ZPStr člen 26 - 28.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost prodajalca – trikloretilen – prodaja brez varnostnih navodil – dokazno breme
Stvar, ki je postala nevarna zaradi napačne uporabe, ni nevarna stvar v pomenu zakonskih določb o objektivni odgovornosti, in sicer ne glede na to, ali je napačna uporaba posledica zavestne odločitve ali malomarnosti uporabnika, ali pa posledica opustitve tretjega v smislu dolžnosti poduka uporabniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga – sodnik pristojnega pritožbenega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku
Okoliščina, da je toženčev pooblaščenec sodnik višjega sodišča, ki je instančno sodišče pristojnemu sodišču, ob odsotnosti podrobnejše utemeljitve sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega sodišča.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – odgovornost matične družbe za obveznosti podružnice – uporaba slovenskega prava – pristojnost slovenskega sodišča – varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - devizne hranilne vloge
O izpostavljenosti pravnih vprašanj je Vrhovno sodišče že odločilo v zadevi II Ips 49/2012 z dne 21. 3. 2013, izpodbijana sodba pa od nje ne odstopa. Zato niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb – premoženje nepojasnjenega izvora – ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugovor zastaranja – ugotavljanje davčne osnove z oceno – obveznost dajanja podatkov - verjetna davčna osnova – dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič – dokazno breme
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz prej navedenega 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni posebni način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu. Če je poznavanje dejstev in dokazov v sferi zavezanca, ga doleti dokazno breme. V skladu z načelom materialne resnice pa mora zavezanec svoje trditve dokazati s stopnjo gotovosti.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Ne glede na to, kaj določajo posamezni predpisi glede obličnosti pogodb in prijave davčnemu organu, se je treba zavedati posledic, ki lahko zaradi neobličnosti in izostanka prijave davčnemu organu, posebej v primeru visokih zneskov, ki lahko predstavljajo bistveno zvečanje ali zmanjšanje posameznikovega premoženja, nastanejo na davčnem področju.
Davčni organ mora stranki postopka sicer omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca.
zahteva za varstvo zakonitosti – izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – pravnomočna sodba – predlog za izvršbo – vrnitev delavca na delo – poziv na delo – vzpostavitev delovnega razmerja – nadomestilo plače - izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo
Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Zato po vročitvi pravnomočne sodbe (o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitvi delavca na delo) oziroma njeni izvršljivosti do vzpostavitve delovnega razmerja za naprej ne pride (že) z delodajalčevim enostranskim pozivom delavca na delo, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - revizija
Ker je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank – sedež pooblaščenca
V obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na sodišče, na območju katerega imajo prebivališče obe pravdni stranki, morebitne priče (mati toženca) in tožnikova pooblaščenka, pa tudi sedež toženčeve pooblaščenke je bliže temu sodišču kot krajevno pristojnemu sodišču.
kondikcija - uporabnina - prodaja nepremičnine na dražbi - nemožnost uporabe nepremičnine
Načeloma je kondikcijski zahtevek mogoč le, če ne more konkurirati z nobeno drugo tožbo, še posebej s tožbo, utemeljeno s trditvami o neizpolnitvi pogodbene obveznosti ali z odškodninsko tožbo, če je ravnanje, s katerim je nastalo prikrajšanje, protipravno in so podani tudi drugi elementi civilnega delikta.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15.
spor o pristojnosti - postopke po ugovoru zoper skpe o izvšbi - bivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva, ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.