Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 12, 12/2, 13, 13/1, 18, 18/1. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) tarifna številka 19, 19/1.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - osnova za odmero stroškov - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife - materialni stroški - nepravilna uporaba materialnega zakona
Izhodišče za razsojo v tej zadevi je drugi odstavek 12. člena OT, ki določa, da je stranka odvetniku dolžna plačati storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Potrebno je torej ugotoviti katera tarifa je bila veljavna v času, ko je tožnik delo opravil oziroma kolikšna je bila takrat osnova za odmero tožnikovih stroškov.
Toženka je torej za prvo storitev nepravilno uporabila materialno pravo, saj je kot osnovo za odmero stroškov vzela 1.100 točk, pri čemer je izhajala iz neveljavne (novejše) OT.
Druga in tretja sporna storitev (prva pripravljalna vloga z dne 1. 7. 2022 in narok dne 5. 7. 2022) sta bili namreč opravljeni v času veljavnosti nove, spremenjene in dopolnjene OT, ki je začela veljati in se uporabljati z dnem 4. 6. 2022. Ta novejša OT je v tarifni številki 19/1 predvidela drugačno, nižjo vrednost osnove za odmero stroškov, 1.100 točk. Ob tako postavljeni osnovi, pa se izkaže, da je toženka vrednosti točk za preostali dve storitvi tožniku pravilno odmerila.
ZBPP člen 40, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 143, 229, 229/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec v upravnem postopku - aktivna legitimacija - pravni interes - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je imela položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov odvetnica, ki je izvajalka BPP. Postopek se je začel na zahtevo odvetnice s tem, ko je pravočasno vložila napotnico s priloženim stroškovnikom, kar med strankami ni sporno. To pomeni, da tožnik v obravnavanem upravnem postopku vse do nastopa dokončnosti izpodbijanega sklepa ni imel položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnik bi torej moral v obravnavanem primeru za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. členu 260. člena ZUP.
Sodišče še ugotavlja, da četudi bi tožnik v upravnem postopku imel položaj stranskega udeleženca, bi moralo sodišče njegovo tožbo zavreči, saj tožnik po vsebini ugovarja le zavrnilnemu delu izpodbijanega sklepa, za kar pa nima pravnega interesa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, kar pomeni, da mora biti že na prvi pogled, torej brez podrobnejše vsebinske presoje zadeve, jasno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kamor se uvrščajo tudi primeri, ko se v postopku ugotovi, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč za vložitev (rednega ali izrednega) pravnega sredstva, ki ni dovoljeno, ker za njegovo vložitev niso izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti, še zlasti, ker se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek (za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP) in njen pomen za enotno uporabo zakona v državi (ki ni vezan na konkreten kazenski postopek), po mnenju sodišča pri odločanju o dodelitvi BPP zahtevajo (tudi) upoštevanje tožnikove objektivne možnosti za uspeh in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi pa zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve in v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.
ZUP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/1-4, 237, 237/1, 237/1-4.
brezplačna pravna pomoč - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je tožbi ugodilo, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka v zvezi s 4. točko prvega odstavka 237. člena ZUP). Podano je namreč neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe, glede vprašanja, kaj v obravnavani zadevi predstavlja zahtevek tožnika, o katerem bi tožena stranka morala odločiti. Jasna in določna opredelitev zahtevka stranke v upravni odločbi je namreč nujna, saj se v izreku upravne odločbe odloči o predmetu postopka in o zahtevku oziroma o vseh zahtevkih stranke (prvi odstavek 213. člena ZUP). Poleg tega pa obrazložitev izpodbijane odločbe ni sestavljena skladno z določbo četrte točke prvega odstavka 214. člena ZUP, po kateri bi moral organ za brezplačno pravno pomoč, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP, postopati in navesti določbe predpisov, na katere se odločba opira.
ZUP člen 140. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - prekluzija - poziv za dopolnitev vloge - objektivni pogoj za dodelitev bpp
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno presodila, da je bila tožnikova prošnja z dne 2. 7. 2024 materialno nepopolna v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP, saj je vsebovala le navedbo, da se prosi za BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Temu tožba prepričljivo in z vidika 140. člena ZUP niti ne oporeka.
Tožnik oziroma njegov pooblaščenec ni konkretno navedel okoliščin, na podlagi katerih gre sklepati, da tožnik nima ustreznega znanja in da ni zmožen lastnega zastopanja v postopku. Šele v tožbi se je tožnikov pooblaščenec konkretneje skliceval na tožnikove osebne okoliščine (da nima dokončane osnovne šole, da ne zna in ne more uporabljati računalnika, ker nima elektrike), ki da utemeljujejo potrebo po kvalificirani pravni pomoči v prekrškovnem sodnem postopku, vendar je tožnik s temi navedbami v upravnem sporu prekludiran, saj ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v upravnem postopku, konkretneje v odgovoru z dne 15. 7. 2024.
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da gre za prekrškovni postopek (ne kazenski), v katerem je bila tožniku izrečena globa v skupni višini 240,00 EUR, kar tudi po presoji sodišča ne kaže na resnejšo kršitev in veliko težo zagrožene kazni. Tega ne zatrjuje niti tožnik, razen v kolikor navede, da mu po ZP-1, če globe ne bo plačal (te pa ne more plačati, ker je prejemnik denarne socialne pomoči), grozi nadomestitev denarne globe z zaporno kaznijo. Že tožena stranka je navedla, da če tožnik globe ne more plačati, je možna nadomestitev z delom v splošno korist (19.a, 192.a in 192.b člen ZP-1) ali obročno odplačilo (18. člen ZP-1), vsekakor pa sodišče pripominja, da se izrek nadomestnega zapora izvede po posebnem postopku (gl. 192.a - 192.č ZP-1) in ne avtomatično ob neplačani globi, zato tudi argument o grožnji odvzema prostosti tožniku sam po sebi ni dovolj utemeljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - Državno odvetništvo - obrazložitev upravne odločbe
Z vidika izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP izpodbijana odločba ne vsebuje nobenih vsebinskih razlogov. V njej toženka ugotavlja le, da želi stranka z interesom vložiti zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim mu je bila izrečena enotna globa v znesku 240 evrov. Ne pojasni pa, zakaj je vložitev zahteve za sodno varstvo razumna in v čem je odločitev o plačilu globe pomembna za prosilčev materialni položaj. Za slednje ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je stranka z interesom prejemnik socialne pomoči.
Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru pa torej za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta so že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZBPP člen 30, 30/5, 40, 40/1, 40/3.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - pravni interes - stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe
V skladu z ZBPP je stranka v postopku odmere nagrade in stroškov lahko samo izvajalec BPP, ki pristojni službi za BPP predloži izpolnjeno napotnico s stroškovnikom. Bistveno je, da se zakonska določba 40. člena ZBPP nanaša na izvajalca BPP. Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je tako lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.
V obravnavanem primeru bi tožnica kot upravičenka do BPP lahko imela aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imela v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca4, česar pa v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje. Omenjeno dejstvo ne izhaja niti iz upravnega spisa.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razžalitev - poseg v čast in dobro ime - civilni delikt - napačna uporaba materialnega prava
V zvezi z odškodninskimi spori zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev 8. člen ZBPP v tretji alineji določa, da se BPP ne dodeli, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni in družbeni položaj. Vloženo prošnjo za BPP bi morala toženka zato v prvem koraku presojati na podlagi navedene določbe (in ne na podlagi prve alineje 8. člena ZBPP) in šele nato, če bi tožnik verjetno dokazal, da so žalitve časti in širjenje neresničnih trditev vplivale na njegov materialni ali družbeni položaj, v drugem koraku po 24. členu ZBPP.
Tožnik je izkazal, da se je odzval na poziv tožene stranke z dne 24. 6. 2024 in poslal dopolnitev prošnje za BPP s priporočeno pošiljko. V skladu z drugim odstavkom 68. člena ZUP pa se šteje, da je organ vlogo prejel na dan oddaje na pošto, kadar je vloga poslana s priporočeno pošiljko. To pomeni, da je tožena stranka zmotno ugotovila odločilno dejstvo, na katerem utemeljuje izpodbijano odločitev, in da je izpodbijana odločitev nepravilna.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 143.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - upravičenec - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zavrženje tožbe
Osebe, ki v postopku izdaje upravnega akta niso imele položaja stranke ali stranskega udeleženca ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta, niso upravičene do vložitve tožbe v upravnem sporu.
Položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov za brezplačno pravno pomoč, je imel izvajalec brezplačne pravne pomoči. Tožnica v obravnavanem upravnem postopku ni imela položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnica niti ne zatrjuje toliko manj izpodbija, da bi v upravnem postopku vložila vlogo, s katero bi zahtevala svojo udeležbo v postopku, ne zatrjuje povabila organa k udeleži (prvi odstavek 143. člena ZUP) niti priglasitve udeležbo (četrti odstavek 143. člena ZUP) niti zahteve, da se ji vroči odločba, zato sodišče ugotavlja, da tožnica ni imela položaja stranske udeleženke.
ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - tožba državnega pravobranilca - obrazložitev odločbe - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - Državno odvetništvo - dokazno breme
Tudi kadar državni odvetnik vloži tožbo v upravnem sporu na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP, in ne samo kadar tožbo vloži zasebno-pravna oseba, upravni spor ni primarno namenjen načelni kontroli (objektivne) zakonitosti upravnega odločanja, ampak mora biti varstvo določenega pravno zavarovanega interesa (ali pravice) tožeče stranke v tožbi konkretizirano oziroma mora biti zatrjevana procesna nepravilnost, napaka ali pomanjkljivost v izpodbijani odločbi v tožbi izkazana tako, da pomembno in jasno vpliva na zakonitost oziroma pravilnost napadene odločbe. Treba je namreč upoštevati tudi to, da lahko organ za BPP pristojnega sodišča zagotavlja zakonitost odločitve o BPP stranki oziroma o njenem dostopu do učinkovitega sodnega varstva tudi z manj celovitimi in natančnimi obrazložitvami, kadar ugodi prošnji za BPP. Tudi v tem primeru mora državno odvetništvo kot tožeča stranka dovolj argumentirano zatrjevati in utemeljiti, da je bila odločitev organa za BPP nesorazmerna glede na varovani javni interes, zato da ne prihaja do neutemeljenih ali arbitrarnih dodelitev BPP. Po presoji sodišča tega dokaznega bremena tožeča stranka v konkretnem primeru ni izpolnila.
Sodišče na podlagi preslabo utemeljene tožbe in v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave ne more presoditi, ali bi bila omejitev pravice do BPP v konkretnem primeru tudi nujna in sorazmerna v ožjem pomenu besede.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti
Tudi po presoji sodišča tožnik uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku in je bila njegova prošnja pravilno zavrnjena.
ZBPP člen 7, 7/1, 11, 11/1. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 144, 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - zaslišanje stranke - skrajšani postopek
Vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška in vložitev zahteve za sodno varstvo pri prekrškovnem organu še ne sodita v okvir postopka pred sodiščem oziroma ne predstavljata oblike sodnega varstva, za katero se skladno z določbo 7. člena ZBPP lahko dodeli brezplačna pravna pomoč.
Pod pogoji 144. člena ZUP lahko organ izvede skrajšani ugotovitveni postopek in takoj odloči o zadevi. Obravnavana izpodbijana odločitev toženke temelji le na podatkih iz prošnje za BPP, ki jo je vložil tožnik, ter na uporabi materialnega prava, zato načelo zaslišanja stranke v obravnavanem primeru, ko toženka odločbe ni oprla na dejstva in okoliščine, s katerimi tožnik ni bil seznanjen, ni bilo kršeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - obrazložitev odločbe - kršitev pravil postopka
Odločitev je toženka oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča, da tožbo zavrže. Tako je ugotavljala, na kateri podlagi je FURS izvršil pobot, in zaključila, da utemeljeno ni izdal posebnega akta o pobotu ampak postopek izvršbe ustavil. Upoštevaje navedeno, je, po presoji toženke, Upravno sodišče tožbo utemeljeno zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Na ta način je toženka analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati, in dodala presojo, da se s tožničinimi razlogi, zaradi katerih namerava vložiti pritožbo, ne strinja in da je iz teh razlogov sklep pravilen in zakonit, to pa presega pooblastila, ki jih toženki daje ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, torej pravno sredstvo, ki se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek. Namen tega pravnega sredstva je poleg odprave kršitev zakona, ki so bile storjene s pravnomočno sodno odločbo ali sodnim postopkom, ki je tekel pred to pravnomočno odločbo, zagotoviti enotno uporabo zakona v državi. Te značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti - še posebno ob tem, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem (pred pravnomočnostjo) ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP - in pomen tega izrednega pravnega sredstva za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča (kot ga je zavzelo že v zadevi I U 174/2017, nato pa tudi npr. v zadevah III U 133/2022, I U 1028/2022 in III U 234/2023) omogočajo, da se pri odločanju o dodelitvi BPP upoštevajo prosilčeve objektivne možnosti za uspeh in s tem razlaga 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah.
brezplačna pravna pomoč - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - datum oddaje pošiljke na pošto - priporočena oddaja na pošto
Tožnik je prošnjo za BPP oddal proporočeno po pošti 26. 6. 2024, organ pa jo je prejel 28. 6. 2024. Revelanten je datum, ko je tožnik vlogo oddal priporočeno na pošti, tj. 26. 6. 2024, to pa pomeni, da je tožnik do BPP upravičen od 27. 6. 2024 dalje.
brezplačna pravna pomoč - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - odobritev tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnik nima poslovne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njegov skrbnik pa se z vložitvijo predmetne tožbe ne strinja, je sodišče tožbo zavrglo. Tožnik je tožbi sicer priložil overjeno pooblastilo, s katero je sam kot skrbnico oziroma zastopnico določil svojo zunajzakonsko partnerko, vendar pa sodišče navedenega pooblastila v predmetnem postopku ne more upoštevati, saj je po podatkih uradnih evidenc kot tožnikov skrbnik še vedno določen pristojni center za socialno delo.