brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - preživnina
Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno navaja, da se ni spuščala v presojo premoženjskega stanja tožnika in tudi ni presojala vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Po oceni sodišča je dejansko stanje v tej zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
V obravnavani zadevi je pomembno zaradi katerega razloga je bila odvetnica razrešena, če iz razloga na strani upravičenke, zanjo to pomeni, da se uporabi enajsti odstavek 30. člena ZBPP in da izgubi pravico bo BPP, ter da mora prejeta sredstva vračati. V primeru, da so razlogi na strani odvetnice, pa ji pravica do BPP ostane. Da lahko upravičenka - tožeča stranka dokazuje, da razlogi za razrešitev niso na njeni strani, mora biti obveščena o vseh navedbah nasprotne stranke, vse vloge ji morajo biti vročene in imeti mora razumen rok, da na njih odgovori/se do nji opredeli in predlaga svoje dokaze.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - procesne predpostavke
CSD, ki je zavod v smislu 1. člena ZZ, je samostojna pravna oseba s statusom javnega socialno varstvenega zavoda. Navedeni CSD torej ni država ali državni organ v smislu prvega odstavka 27. člena ZDOdv, zato za vložitev odškodninske tožbe zoper njega predhodni postopek po 27. členu ZDOdv ni obvezen, predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora pa ni procesna predpostavka za tovrstno tožbo. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da je toženka v zadevi napačno uporabila materialno pravo s tem, ko je kot preuranjeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP za postopek pred sodiščem zoper CSD.
ZBPP člen 30, 30/7, 40, 40/1, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - pravni interes - stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je bil zahtevek odvetnika za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitev zavrnjen, kar pomeni, da je za vložitev tožbe aktivno legitimiran le odvetnik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski kriterij - premoženjsko stanje prosilca - hipotekarni bančni kredit - možnost razpolaganja z nepremičnino - lastništvo nepremičnine - izjemne okoliščine - obrazloženost odločbe
Tožena stranka bi morala v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP presojati in posledično z ustrezno stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti ter obrazložiti okoliščine o tem, ali tožnik dejansko lahko oziroma ne more razpolagati s premoženjem zaradi hipotekarnega kredita na stanovanjski hiši.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - postavitev izvedenca - postopek ureditve meje - nepravdni postopek - verjetni zgled za uspeh - preuranjen zahtevek
ZNP-1 določa obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke v postopku določitve meje. Dejstvo je, da je dokaz z izvedencem potreben in nujen, da se postopek lahko konča in prav tožnica kot predlagateljica postopka ureditve meje je tista, ki bo morala založiti predujem za izvedenca. Če predlagatelj v roku ne založi odrejenega zneska, se šteje, da je predlog umaknil, če zakon ne določa drugače. V zadevi pa ostaja odprto vprašanje, kdaj konkretno se bo dokaz z izvedencem izvedel in kdaj bo sodišče naložilo plačilo predujma za izvedenca. Ne gre torej za vprašanje ali, pač pa kdaj. Od trenutka ko sodišče naloži plačilo predujma nastane za tožnico obveznost s finančnimi posledicami. In v tem trenutku je toženka dolžna preverjati, ali so izpolnjeni, poleg vsebinskih, tudi finančni pogoji za dodelitev BPP. Treba je namreč gledati tudi namen dodeljevanja BPP, ki je v tem, da se osebi, upoštevajoč njen socialni in materialni položaj, zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva. Zato je prav, da se pogoje za dodelitev BPP preverja takrat, ko nastane konkretna situacija, ki terja dodelitev BPP, ne pa da se BPP dodeljuje "na zalogo".
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - odvetniška tarifa
Toženka je v izpodbijanem aktu pravilno opredelila, da obiskov upravičenca v priporu dne 1. 7. 2022, dne 6. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022, skladno z uvodnim stavkom tar. št. 39 OT, ni moč šteti za samostojne storitve, ki bi jih bilo mogoče posebej priznati in obračunati, oziroma je strošek za te storitve vključen v strošek za opravo neposredno povezanih storitev, t.j. zagovor upravičenca in sestavo vlog.
Predpogoj za zavrženje tožnikove prošnje po 67. členu ZUP je, da bi toženka jasno in določno pozvala tožnika na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Tega v obravnavani zadevi ni storila, saj ni določno navedla, s katerimi podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP mora tožnik dopolniti svojo prošnjo.
ZBPP člen 13, 13/1. ZUP člen 63, 67. ZSVarPre člen 27, 27/7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - izjava prosilca o premoženjskem stanju
Sodišče ugotavlja, da bi morala tožena stranka tožnika v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP pozvati na odpravo pomanjkljivosti vloge z dne 27.12.2023 in sicer na način, da bi tožnika pozvalo, naj dostavi podpisano vlogo in mu v ta namen postaviti rok za odpravo pomanjkljivosti, česar pa ni storila.
Dejansko stanje, pomembno za odločitev glede morebitne utemeljenosti prošnje za BPP, je po oceni sodišča zaradi neuporabe 67. člena ZUP, kar predstavlja kršitev pravil postopka, ostalo nepopolno ugotovljeno, kar nujno vpliva na zakonitost odločitve tožene stranke. Posledično je utemeljena tožbena navedba, da v tem delu izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
brezplačna pravna pomoč - nepogodbena odškodninska odgovornost - mednarodna pristojnost sodišč - določitev mednarodne pristojnosti - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP je tožena stranka zavrnila, ker je ocenila, da tožnik ne more vložiti odškodninske tožbe zoper tujega državljana pred slovenskim sodiščem. Pri tem se sklicuje na določbo prvega odstavka 55. člena ZMZPP in sodno prakso slovenskih sodišč v podobnih primerih, po kateri tudi v primeru, ko tožnik nepremoženjsko škodo trpi na območju Republike Slovenije, slovensko sodišče ni bilo pristojno, če je do škodnega delovanja prišlo na območju Republike Hrvaške. S tem je tožena stranka presojala, ali je slovensko sodišče stvarno pristojnost za odločanje o takšni tožbi. ZBPP pa po presoji sodišča toženi stranki ne daje tako širokega pooblastila za podrobno presojo zadeve, tudi ko se presoja nanaša na obstoj procesnih predpostavk za dopustnost tožbe. Organ mora namreč tudi, če presoja obstoj procesnih predpostavk za dopustnost tožbe, navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh. S tem je organ presegel pooblastilo, ki mu je dano v 24. členu ZBPP.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 10, 10/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 7, 7/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 26, 26/1, 26/1-6.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - predobravnavni narok - zagovor obdolženca - obvezna razlaga odvetniške tarife - zmotna uporaba materialnega prava - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - ustavna pritožba - sklep o podaljšanju pripora - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Določba drugega odstavka 7. člena OT (veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa; sedaj enako določa tretji odstavek te zakonske določbe) ne govori o zvišanju skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, kot to pojasnjuje toženka, ampak predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje. Po presoji sodišča ta določba ni relevantna le v primerih, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje, ampak jo je utemeljeno razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in ki se samostojno tudi dokazuje.
Vložitev in obravnava ustavne pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora predstavlja ločeno fazo postopka, ki poteka pred ustavnim sodiščem. Takšno stališče toženke je po presoji sodišča pravilno in skladno s 26. členom ZBPP, ki tudi v položaju, kot je obravnavani, ko predmet izpodbijanja ni končna sodna odločba v kazenskem postopku, pač pa samostojen sklep o podaljšanju pripora, omogoča BPP za (med drugim) različne vrste pravnih sredstev zoper takšen sklep.
Po presoji sodišča je na strani odvetnika tudi breme, da že ob predložitvi izpolnjene napotnice, ki mora po zakonu vsebovati obračun stroškov in posamezne zneske, ki jih je treba izplačati oziroma vrniti (deseta alineja četrtega odstavka 39. člena ZBPP), priloži tudi stroškovnik za opravljena dejanja (tretji odstavek 40. člena ZBPP), ki zajema tudi čas potovanja oziroma čas odsotnosti iz pisarne (četrti odstavek 6. člena OT), z utemeljitvijo in izkazom njegovega trajanja, če to odstopa od tistega, kar izhaja iz podatkov spletnih merilnikov razdalj in časa trajanja potovanj, kot je merilnik na spletni strani Route planner.
Tožeča stranka je predlagala glede na dejstvo, da med strankama ni spornih dejstev, naj sodišče postopa v skladu s 316. členom ZPP, ki določa, da če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški postopka - stroški izvedenca - izvedensko mnenje - pisno izvedensko mnenje
Med strankama ni sporno, da je izvedenec geodetske stroke B. B. pisno izvedensko mnenje izdelal 17. 11. 2023 (ter ga istega dne tudi predložil sodišču skupaj s priglasitvijo nagrade in stroškovnikom), izvedenka gradbene stroke C. C. pa 13. 8. 2022 in ga dopolnila 19. 10. 2022 in 13. 3. 2023. To pomeni, da so stroški pisnih izvedenskih mnenj obeh izvedencev, za katere je tožnica zaprosila za odobritev BPP kot oprostitev plačila teh stroškov postopka, nastali še preden je dne 2. 2. 2024 vložila to prošnjo. Sodišče zato zaključuje, da je toženka pravilno presodila, da ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZBPP nima podlage, da bi tožničini prošnji ugodila.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Upravno sodišče je že odločilo, da tudi v primeru, ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Drugi materialno-pravni vidik interpretacije določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa je ta, da se upravni organ lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".
V zvezi z vračilom davka sodišče pojasnjuje, da se strinja z ugotovitvijo toženke, da je ta prejemek občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Pri tovrstnih prejemkih je bistveno, da gre za občasne, neperiodične dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat. Pri presoji, ali takšno enkratno nakazilo pomeni dohodek iz navedene določbe, je pomembna pravna narava takšnega nakazila. Glede vrnjenega davka v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da se ta nanaša na dohodnino. Ker so pri ugotavljanju premoženjskega pogoja relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po zakonu, ki ureja dohodnino, sodišče zaključuje, da je posledično tudi vračilo preveč plačane dohodnine prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca, in sicer kot občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. V skladu s 23. členom ZSVarPre je pri upoštevanju neperiodičnih dohodkov relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen ZSVarPre), zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala toženka pri vračilu davka upoštevati obdobje dvanajstih mesecev.
brezplačna pravna pomoč - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ugoditev tožbi tožnika ne bi izboljšala njegov pravni položaj. Četudi bi tožnik s prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev obtožnega predloga zoper navedene policiste PP Domžale uspel in bi bilo v ponovnem postopku njegovi prošnji za BPP ugodeno ter bi mu bil dodeljen odvetnik, bi bila vložitev obtožnega predloga oziroma vložitev predloga za nadaljevanje kazenskega pregona po tem obtožnem predlogu prepozna. Po tem, ko je rok za vložitev obtožnega predloga ali predloga za nadaljevanje kazenskega pregona iztekel, ga niti odvetnik ne bi mogel ponovno vložiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper dopis Generalštaba, ki je podal mnenje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev priznanja medalje za hrabrost, bi bila očitno nerazumna glede na tretji odstavek 24. člena ZBPP, saj bi bila v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavanem primeru ne gre ta akt iz 2. člena ZUS-1, kot je pravilno navedla že toženka.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna ali nejasna vloga - poziv k dopolnitvi - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - prošnja za dodelitev BPP
Toženka se do v spremnem dopisu navedenih pritožbenih razlogov v pozivu, kot nerazumljivih ali nepopolnih ni opredelila, niti iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da jih je po vsebini obravnavala. Toženka torej ni pojasnila, zakaj šteje prošnjo za nerazumljivo (in tudi nepopolno) kljub laičnim navedbam tožnika v spremnem dopisu, da kaznivega dejanja ni storil. Izpodbijanega sklepa se zato iz navedenega razloga ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravočasnost
Predmet upravnega spora je odločitev toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika z dne 25. 1. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila predujma za izvedenca medicinske stroke, ker jo je vložil po roku za plačičo predujma za postavitev izvedenca medicinske stroke, ki se je iztekel 22. 12. 2023, torej glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP, prepozno.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči - prekrški - sankcija - delo v splošno korist - pomanjkljive navedbe
Prosilka želi pravno pomoč za narok, na katerem bo sodišče odločalo o nadomestitvi plačila globe v višini 500,00 EUR in stroškov z delom v splošno korist na podlagi 19.a člena ZP-1. Glede na težo dejanja in zagroženo sankcijo ter kompleksnost zadeve in osebne okoliščine prosilca ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njene pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku stranki z interesom potrebno in pravično dodeliti odvetniško BPP. Gre za enostavno pravno zadevo, kjer ni potrebe po pravnem zastopanju, saj se ugotavlja samo, ali prosilec izpolnjuje materialni pogoj, niti pa ni podal navedb glede dodelitve BPP, zapisal je samo opravilno številko.