brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
BPP se lahko dodeli le za sodne postopke, zato brezplačne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni. Prav tak, to je nesoden postopek, pa je postopek dodelitve BPP, v zvezi s katerim tožnik prosi za dodelitev BPP. Zato zanj brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - povprečni mesečni dohodek - družinski član prosilca - preživninska dolžnost staršev
Glede na nesporno dejstvo, da otroka v času vložitve Prošnje ne živita pri tožnici, je odločitev toženke, da pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice za presojo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne upošteva otrok, na podlagi prve točke 11. člena ZUPJS, pravilna in zakonita. Za presojo prve točke 11. člena ZUPJS je namreč bistveno, kje otroka dejansko prebivata.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, tožnikova prošnja za dodelitev BPP ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dodelitev BPP na podlagi 8. člena ZBPP, ki izrecno omejuje dodeljevanje BPP, in sicer v peti alineji določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik je zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu I U 1355/2024, ki se prav tako nanaša na dodelitev BPP. Temu tožnik v tožbi niti ne oporeka.
ZBPP člen 10, 13, 14, 24. ZUPJS člen 18. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-33, 3/1-16. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-6b.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski pogoj - osebno vozilo - vrednost vozila
Katero vozilo je osebni avtomobil je odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis.
Okoliščine, ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi odločbi ZBPP ni odločilno. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10. in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - senatno sojenje
Ravnanje obdolženega, ki se odpove senatnemu sojenju, s tem pa se zadeva sama po sebi ne spremeni po zahtevnosti postopka, ne more utemeljiti znižanja nagrade za delo odvetnika.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - pravica do poštenega sojenja - objektivni pogoj - pravno svetovanje - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na to, da je bil začet kazenski postopek, saj je bil tožniku vročen obtožni predlog, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika.
V kazenski zadevi je treba kot temeljni in ključni okoliščini upoštevati težo dejanja in predpisane kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec, česar tožena stranka v izpodbijanem aktu ni presojala, pa bi morala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - mladoletnik - napačna uporaba materialnega prava
Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 454. člen ZKP-1 in na pogoje, pod katerimi mora biti mladoletniku dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Pri tem pa toženka zmotno meni, da je do BPP upravičen zgolj tisti mladoletnik, ki mu je predhodno že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Za takšno toženkino stališče v ZBPP ni podlage, saj ta predpis upravičenja do BPP (tudi v postopku, v zvezi s katerim je za BPP zaprosil tožnik) v ničemer ne veže na izpolnjevanje pogojev za dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, temveč izključno na izpolnjevanje pogojev, določenih v ZBPP. Toženkina razlaga nasprotuje tudi namenu dodeljevanja BPP po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Neksladna s takšnim namenom (ter načelom enakopravnosti) bi bila po presoji sodišča razlaga (za katero se zavzema toženka), v posledici katere bi bil mladoletnik, ki mu socialni položaj to omogoča, po zagovorniku lahko zastopan v vseh kazenskih postopkih proti njemu in ves čas postopka (kot to omogoča prvi odstavek 454. člena ZKP), mladoletnik, ki mu socialni položaj tega ne omogoča, pa zgolj v postopkih za kazniva dejanja, za katera je predpisana strožja sankcija.
brezplačna pravna pomoč - prekluzija - vročitev pooblaščencu
Ker je tožnik prošnji za BPP priložil pooblastilo odvetniku A. A. je tožena stranka ravnala pravilno, ko je poziv z dne 21. 8. 2024 vročila tožnikovemu pooblaščencu, kar je v izpodbijani odločbi tudi na dveh mestih izrecno navedla. Kljub temu je tožnik v tožbi navedel zgolj to, da "poziva na dopolnitev BPP tožnik v ZPKZ Dob ni prejel", kar ni pravno relevantno dejstvo, saj je pravno veljavno le vročanje tožnikovemu pooblaščencu. Da slednji ne bi prejel poziva tožene stranke z dne 21. 8. 2024 pa tožba ne zatrjuje.
Tožnik je zgolj pavšalno navrgel, da naj bi bila tožena stranka seznanjena s tem, da je pooblaščenec po vloženi prošnji za BPP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, in da so razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti razvidni iz same zahteve (ki jo tožbi priloži), vendar tožnik ne pojasni, kako naj bi bila tožena stranka seznanjena z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti in njeno vsebino, niti ne pojasni, zakaj tega ni navedel v odgovoru na poziv tožene stranke z dne 21. 8. 2024, kar je relevantno z vidika določbe 52. člena ZUS-1. Sam poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje pa očitno ni bil neupravičen oziroma objektivno neutemeljen.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnikova prošnja nepopolna, saj tožnik ni jasno in določno navedel, v zvezi s katero zadevo prosi za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - ustavna pritožba
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik z razlogi, ki jih je v prošnji za dodelitev BPP navedel kot razloge, zaradi katerih namerava vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 64859/2022, glede na 50. člen in prvi odstavek 53. člena, vse ZUstS, nima možnosti za uspeh. Po določbi prvega odstavka 53. člena ZUstS mora namreč ustavna pritožba med drugim vsebovati tudi navedbe o domnevno kršenih človekovih pravicah ali temeljnih svoboščinah in razlogih, s katerimi se utemeljujejo kršitve (druga in tretja alineja prvega odstavka 53. člena ZUstS), sicer se ne sprejme v obravnavo. Tako je tudi ustaljeno stališče sodne prakse Ustavnega sodišča (npr. v zadevah Up-666/02, Up-624/02, Up-441/02, in drugih). Tožnik pa v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nobene konkretne kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine, zaradi katere namerava vložiti ustavno pritožbo, niti s katerim aktom naj bi bilo poseženo v te njegove pravice in na kakšen način, pač pa je zgolj ponovil razloge, zaradi katerih je vložil že zahtevo za varstvo zakonitosti in do katerih se je Vrhovno sodišče tudi opredelilo.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 9, 11, 11/1, 11/2, 39, 39/1, 39/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - neobrazložena odločba
Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se v postopku odločanja o dodelitvi BPP uporablja subsidiarno (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev odločbe, med drugim, obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidnih razlogov, na podlagi katerih je organ za BPP zaključil, da gre za procesni sklep, zato ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev prošnje - verjeten izgled za uspeh - razlogi za obnovo postopka - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Nova dejstva ali dokazi so obnovitveni razlog le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dejstva ali dokaze.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 20. ZUP člen 9, 146.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - cenzus - plača - nagrada - neperiodični dohodek - pravica do izjave
Nagrada za dolgotrajno uspešnost, izplačana tožnikovi partnerki v februarju 2024, je občasen in neperiodičen dohodek. Toženka je po presoji sodišča zmotno ugotovila dejansko stanje, ker je upoštevala nagrado za dolgotrajno uspešnost tožnikove partnerke, izplačane v februarju 2024 v znesku 1.238,38 EUR, kot redni periodični dohodek, posledično zmotno uporabila materialno pravo.
Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma katerem zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - očitno nerazumna zadeva - izpodbijana odločba - neobrazložena odločba
Sodišče meni, da je tožnikova tožba utemeljena v delu prošnje za dodelitev BPP za vložitev odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo, ker naj mu v ZPKZ Koper ne bi zagotavljali primerne zdravstvene oskrbe in zdravljenja pri specialistih. Sodišče v tem delu pritrjuje tožniku, da toženka ni pojasnila, zakaj naj bi bila v tem delu njegova prošnja neutemeljena, torej mu pritrjuje, da v tem delu njene odločitve ni mogoče preizkusiti. Toženka je navedla zgolj to, da tožnik za svoje navedbe ni predložil nobenih dokazov, pač pa le izvid, ki je bil izdan leto dni po tem, ko je bil tožnik izpuščen iz pripora in da zato njegova prošnja ni razumna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekrški - plačilo globe - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - ekonomska in socialna eksistenca
Dejstvo je, da ima vsak obdolženi pravico do obrambe, vendar te pravice ni mogoče enačiti s pravico do dodelitve BPP, saj navedeni pravici temeljita na različnih materialnopravnih podlagah in procesnih jamstvih. Po presoji sodišča se v postopku, na katerega se nanaša prošnja za BPP, tožniku ne očita težja kršitev, ne gre za kompleksno zadevo (tako z vidika dejanskega stanja kot z vidika pravne podlage), pri tem pa je za prekršek zagrožena globa v višini 300,00 EUR, ki v absolutnem znesku sicer ni majhna, ni pa tudi izjemno visoka, pri čemer je tožena stranka še dodatno pojasnila, kako lahko ravna stranka, če izrečene globe ne more plačati. Tožena stranka je izpodbijano odločbo obrazložila z razumnimi razlogi, tožnik pa jih tekom postopka ni uspel izpodbiti. Slednji je tekom postopka ostal pri splošnem sklicevanju, da ima končano zgolj osnovno šolo, da je Rom in ni pravni strokovnjak, kar so sicer okoliščine, ki govorijo v prid upravičenosti do BPP, vendar te okoliščine niso edine in izključne okoliščine, ki jih je v okviru odločanja o pravici do BPP potrebno upoštevati: presojati je namreč potrebno več različnih pogojev in dejavnikov (tako kot je to v konkretnem primeru storil upravni organ), le-ti pa skupno pripeljejo do odločitve, ali je prosilec upravičen do BPP ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - objektivni kriterij - kazenski postopek - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - zmotna uporaba materialnega prava
ZBPP ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3. ZBPP člen 40, 40/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - tožnik v upravnem sporu - stranka postopka - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja je lahko le izvajalec BPP (v tem primeru odvetniška družba), saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
BPP se po ZBPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP (za kar gre tudi v obravnavani zadevi). Takšna prepoved pa je po presoji sodišča ustavnoskladna, saj se z njo preprečuje veriženje prošenj za BPP, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta. Zloraba pravice pa ni (ustavno)pravno varovana.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - prekršek
ZP-1 je spremenil obravnavanje prekrškov in utrdil zavedanje, da spadajo prekrški v področje kaznovalnega prava, v katerem se izreka represivne ukrepe, ter da se z umestitvijo v omenjeno področje pri obravnavi prekrškov nalaga zakonodajalcu in uporabniku prava obveznost upoštevanja minimalnih ustavnopravnih jamstev, prav tako kot pri kaznivih dejanjih.
Prekrškovni organ, preden zahtevo za sodno varstvo odstopi v reševanje pristojnemu sodišču prve stopnje, opravi njen predhodni preizkus in v primerih, ki jih določa 63. člen ZP-1, lahko zahteva za varstvo zakonitosti tudi ne bo posredovana v odločitev pristojnemu sodišču. Vendar če organ v okviru predhodnega preizkusa zahteve za sodno varstvo po določbah 63. člena ZP-1 o zahtevi za sodno varstvo ne odloči sam, jo odstopi oziroma posreduje v odločitev pristojnemu sodišču. To pomeni, da bo o zahtevi za sodno varstvo, odločalo pristojno sodišče in da vlagatelj zahteve za sodno varstvo, ne bo dopolnjeval oziroma ne bo imel možnosti, da jo ponovno vloži. Zato je štelo, da se v tem postopku uresničuje pravica do sodnega varstva.