brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - izločitev sodnika
Organ, ko je zavrgel prošnjo tožnika v delu, ki se nanaša na odstop prošnje v reševanje ministrici za pravosodje RS, ni odločil o predlagani izločitvi, v obrazložitvi pa ni obrazložil zavrženje prošnje za odstop prošnje v reševanje ministrici za pravosodje. Delegacija pristojnosti je drug pravni inštitut kot izločitev. Ker se obrazložitev ne da preizkusiti, jo je sodišče moralo odpraviti.
Organ bi moral o izločitvi odločiti pred izdajo odločbe o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa organ o predlagani izločitvi ni odločil pred odločitvijo o glavni stvari - prošnji za BPP.
ZUP člen 9, 214. ZBPP člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - upravni spor - subsidiarno sodno varstvo - varstvo človekovih pravic - drugo sodno varstvo - dopustnost upravnega spora zaradi posega v ustavne pravice - zavrženje tožbe
Toženka tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanila s svojim naziranjem glede identitete med njegovimi prošnjami za dodelitev BPP, kot tudi ne s pravnimi podlagami nameravane odločitve, tožniku pa tako tudi ni omogočila, da bi se glede teh izjasnil.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč lahko zaprosi bodisi zgolj za pravno svetovanje bodisi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave bodisi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči.
Sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 je "drugo sodno varstvo" v smislu 4. člena tega zakona.
izredna brezplačna pravna pomoč - ustavna pritožba - objektivni pogoj - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazloženost odločbe
Razlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP ne predstavlja samo za sebe dejstvo, da naj bi bila prosilka oškodovana za visoko vsoto denarja, trenutno pa se preživlja le z denarno socialno pomočjo, kot je pavšalno ugotavljal organ. Po ZBPP se (socialno šibkejši) osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - preiskava - pripor - odgovor - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta storitev je, kot povedano, že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločitev torej ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Obrazložitev upravne odločbe mora obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenos pristojnosti - stvarna pristojnost - zavrženje prošnje - izčrpanje pravnih sredstev
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po navedeni določbi je torej možna delegacija pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Glede na to, da je Upravno sodišče edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Prošnja je neutemeljena, saj tožnik, ki ni izčrpal domačih pravnih sredstev, z vložitvijo pritožbe na ESČP ne bi bil uspešen, oziroma bi bila zadeva očitno nerazumna. ESČP sme zadevo obravnavati šele potem, ko so bila izčrpana vsa domača sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista zadeva - zmotna uporaba materialnega prava
Iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da je pri presoji, ali gre za isto zadevo, treba upoštevati tisto zadevo, v kateri je tožnica umaknila tožbo.
Za ugotovitev, ali gre za isto zadevo ni bistven končni učinek različnih postopkov (zapuščinski in pravdni postopek), ki je v tožničini lastninski pravici na zapuščini, temveč je bistvena istovetnost dejanskega stanja in tožbenih zahtevkov v zadevi, za katero prosi za dodelitev BPP, z zadevo, v kateri je umaknila tožbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogojni odpust - predčasni odpust - upravni postopek
Obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev BPP se med drugim nanaša na pravno svetovanje in sestavo pravnega mnenja v zvezi z možnostjo pogojnega in predčasnega odpusta. Za pravno svetovanje, ki je oblika BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, se po tretjem odstavku istega člena ZBPP šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Tudi BPP v tej obliki pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča.
ZBPP člen 11, 11/2, 26, 26/5, 26/5-1. ZPP člen 242.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški postopka - nastanek stroškov - stroški priče - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Stroški (v obliki izgubljenega zaslužka) obeh prič, za katere je tožnik zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči, so nastali še preden je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZBPP zato nima podlage, da bi tožnikovi prošnji ugodil. Stroški postopka z izvedbo dokaza nastanejo namreč takrat, ko je dokaz izveden, kar pomeni, da nastanejo stroški za pričo že ob njenem zaslišanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, ko je naredila kompleksno vsebinsko analizo utemeljenosti tožnikovega predloga za dopustitev revizije, ki je sicer v pristojnosti Vrhovnega sodišča.
Odločitev tožene stranke, ki temelji zgolj na njeni oceni o možnosti tožnikovega uspeha s predlogom za dopustitev revizije oziroma revizijo, presega pooblastila organa za BPP. ZBPP namreč organu za BPP ne daje pooblastila, da zavrne prošnjo za BPP z utemeljitvijo, da niso podani pogoji za dopustitev revizije oziroma revizijo iz prvega odstavka 367.c člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je kot neutemeljeno mogoče zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva).
Glede na to, da tožnik vlaga Prošnjo za vložitev pravnega sredstva, ki ga ne more vložiti, je zadeva očitno nerazumna v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in je Prošnjo toženka utemeljeno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - nepristojno sodišče - rokovni predlog - pisna pomota
Ob dejstvu, da se je spis odstopil na Delovno in socialno sodišče, tožnik pa je vložil zoper naveden sklep pritožbo, o kateri bo odločilo Vrhovno sodišče RS (torej še sklep ni pravnomočen), tako predsednica sodišča v fazi postopka ne more v zadevi odrediti pospešitev obravnave, saj je sodnica, ki je v zadevi izdala sklep o nepristojnosti, ne obravnava. Tako je na mestu zaključek, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - razlogi za vložitev izrednega pravnega sredstva - verjetnost uspeha
Sodišče kot utemeljenemu pritrjuje tožnikovemu ugovoru, da organ v okviru 24. člena ZBPP ne bi mogel odločati o utemeljenosti predloga za dopustitev revizije, ker je to v pristojnosti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ne organa za BPP.
ZBPP člen 1, 7, 24, 24/1, 24/3. KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - vsebinski kriterij - kazenski postopek - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pravica do obrambe z zagovornikom, kakor tudi pravica do poštenega sojenja s strani nepristranskih sodišč namreč predstavljata eno temeljnih ustavnih pravic. Namen je v sklopu navedenih pravic zagotoviti enakost strank v kazenskem postopku s tem, da ima obdolženec pri svoji obrambi pomoč neodvisnega pravnega strokovnjaka. S tega vidika je v kazenskih postopkih pravica do brezplačne pravne pomoči posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP. Tako Ustava in EKČP torej zahtevata, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči, v skladu z zakonom. Tako ne gre za brezpogojno podeljevanje pravic, kot to zmotno zatrjuje toženka.
Ker je tožnica prosila za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena zaporna kazen, bi ji po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZP-1 člen 19a, 209. ZS člen 83.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekršek - pravočasnost - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Po določbi 19.a člena ZP-1 lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist, pod pogojem, da bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz ZBPP.
ZP-1 v 209. členu določa, katere prekrškovne zadeve v postopkih pred sodišči štejejo kot nujne in v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta, in sicer so to zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve o prekrških, v katerih gre za zavarovanje izvršitve. Glede na navedeno tožnikova prekrškovna zadeva ne šteje med nujne zadeve. Organ je tako v zmoti ter brez podlage ni sledil tožnikovemu zatrjevanju, da je predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist podal pravočasno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti - očitno nerazumna zadeva
Tožnik nima prav, kolikor meni, da toženka ni imela pravne podlage za vsebinski preizkus zadeve, ki ga je opravila na podlagi nosilnih razlogov iz sodbe, v zvezi s katero želi tožnik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ter njihove primerjave z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati s to zahtevo.
ZBPP člen 26, 26/2, 28, 28/2, 28/2-1, 28/2-2. ZKP člen 412, 412/1, 413, 413/1, 414, 414/3.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - odločanje o obnovi postopka
Ob upoštevanju dejstva, da ob vložitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka še ni jasno, kakšna bo odločitev zunajobravnavnega senata, je po presoji sodišča dopustno dodeliti brezplačno pravno pomoč samo za to fazo postopka, t. j. za odločanje zunajobravnavnega senata o obnovi postopka kot izrednem pravnem sredstvu zoper pravnomočno odločitev kazenskega sodišča.
Neutemeljene so tožbene navedbe, da postopek v zvezi z obnovo postopka in kazenski postopek potekata na isti (prvi) stopnji sojenja in da gre zato za isto fazo postopka, saj imata zunajobravnavni senat (četudi je le-ta organiziran znotraj istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča) in senat kazenskega sodišča oziroma sodnik posameznik v kazenskem postopku na prvi stopnji bistveno različne pristojnosti, pri čemer zunajobravnavni senat v zakonsko določenih primerih odloča tako o pritožbah zoper sklepe prvostopnega sodišča kot tudi o nekaterih drugih vprašanjih, vezanih na kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.
Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 12, 12/2, 13, 13/1, 18, 18/1. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) tarifna številka 19, 19/1.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - osnova za odmero stroškov - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife - materialni stroški - nepravilna uporaba materialnega zakona
Izhodišče za razsojo v tej zadevi je drugi odstavek 12. člena OT, ki določa, da je stranka odvetniku dolžna plačati storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Potrebno je torej ugotoviti katera tarifa je bila veljavna v času, ko je tožnik delo opravil oziroma kolikšna je bila takrat osnova za odmero tožnikovih stroškov.
Toženka je torej za prvo storitev nepravilno uporabila materialno pravo, saj je kot osnovo za odmero stroškov vzela 1.100 točk, pri čemer je izhajala iz neveljavne (novejše) OT.
Druga in tretja sporna storitev (prva pripravljalna vloga z dne 1. 7. 2022 in narok dne 5. 7. 2022) sta bili namreč opravljeni v času veljavnosti nove, spremenjene in dopolnjene OT, ki je začela veljati in se uporabljati z dnem 4. 6. 2022. Ta novejša OT je v tarifni številki 19/1 predvidela drugačno, nižjo vrednost osnove za odmero stroškov, 1.100 točk. Ob tako postavljeni osnovi, pa se izkaže, da je toženka vrednosti točk za preostali dve storitvi tožniku pravilno odmerila.
Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Razlaga, da se odločitve o odreditvi ali podaljšanju pripora in o pravnih sredstvih zoper take odločitve, ne štejejo za samostojen postopek, ampak so procesne odločitve med postopkom (v obravnavani zadevi na prvi stopnji) izhaja iz ureditve pripora po ZKP. Po tem predpisu pripora ni mogoče odrediti ali podaljšati v samostojnem postopku brez predhodnega obstoja kazensko preiskovalnega postopka ali kazenskega postopka, ki, tako kot v obravnavani zadevi, teče na prvi stopnji. Pravnih sredstev zoper odločitve, povezane s priporom, čeprav o njih odloča sodišče višje stopnje, tako ni mogoče obravnavati kot (samostojen) postopek, ki bi lahko tekel na drugi stopnji, kot teče postopek v glavni stvari.