brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - kdaj je storitev opravljena
„Zadeva“ v smislu določb ZBPP pomeni opredelitev sodnega postopka, za katerega se dodeli Bpp.
Če je brezplačna pravna pomoč dodeljena za določen sodni postopek na prvi stopnji, je zadnja storitev opravljena, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej ko je v obravnavanem primeru tožnik kot pooblaščenec upravičenca prejel sodbo sodišča prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - zapor - interes pravičnosti - pravica do poštenega sojenja
3. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP ne določa, da bi morala mednarodna pogodba, na podlagi katere bi lahko bili tudi drugi tujci upravičeni do BPP, obvezovati obe državi, torej v konkretnem primeru Republiko Slovenijo in Libijo, ampak je treba ugotoviti tudi, ali obstaja mednarodna pogodba, ki zavezuje (le) Republiko Slovenijo, in ki ureja vprašanje brezplačne pravne pomoči tujcev. Tožeča stranka zato pravilno opozarja na določbo 6. člena EKČP, ki je mednarodna pogodb, ki zavezuje (tudi) Republiko Slovenijo je v obravnavanem primeru neposredno uporabljiva.
Toženka pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima po zakonu široke možnosti, da njen obseg omeji, vendar pa mora svojo odločitev v obrazložitvi odločbe ustrezno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz podatkov na vročilnici, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, izhaja, da je bil izpodbijani sklep tožeči stranki vročen dne 30. 8. 2022. Od naslednjega dne po vročitvi, torej od dne 31. 8. 2022, je treba šteti začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katerega je bila tožeča stranka opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ta se je v obravnavani zadevi iztekel v četrtek dne 29. 9. 2022. Iz podatkov v sodnem spisu je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti poslala šele dne 30. 9. 2022, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - povprečni mesečni dohodek
Ker premoženjski pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica je vložila prošnjo za BPP osebno, organ pa je dopis za dopolnitev nepopolne vloge po elektronski poti vročal B. B., ki je bila v prošnji za BPP navedena kot morebitna izbrana odvetnica. Ker prošnja za BPP ni bila vložena po pooblaščencu, je organ ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 67. člena ZUP, zato sankcija za neodpravo pomanjkljivosti (zavrženje vloge) tožnice ne more doleteti.
Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Toženka tega, ali je ta pogoj izpolnjen, utemeljeno ni niti ugotavljala, saj vsebinske predpostavke za meritorno obravnavo zadeve niso bile izpolnjene.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Tožnik je pri uveljavljanju kršitev kazenskega zakona prerekal pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar glede na drugi odstavek 420. člena ZKP ni dopusten razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. V preostalem delu; t.j. glede zatrjevanih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev njegovih ustavno varovanih pravic, pa tožnik svojih trditev, kljub pozivu na dopolnitev, ni konkretiziral, zaradi česar jih v okviru presoje prošnje za dodelitev BPP tožena stranka ni mogla preveriti. Tožnik tudi po dopolnitvi prošnje ni izkazal, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima v zadevi verjetne izglede za uspeh.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - samska oseba - nujna brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge
Ker tožnik prošnje za BPP ni dopolnil v skladu s pozivom tožene stranke z dne 29. 8. 2022, je ni bilo mogoče obravnavati kot prošnjo za dodelitev nujne BPP v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči
Upravičenka do brezplačne pravne pomoči kot upnica v izvršilnem postopku ni zgolj pasivna udeleženka, ki reagira zgolj na pozive sodišča, ampak lahko v postopku samoiniciativno navaja svoja stališča glede konkretne zadeve in predlaga opravo procesnih dejanj. Za to pa potrebuje ustrezno pravno pomoč, ki je osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja tega ne zmorejo, zagotovljena v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - dokončni upravni akt
Med strankama ni sporno, da je tožnica zaprosila za pravno pomoč za sestavo pritožbe zoper odločitev Centra za socialno delo Gorenjske. Odločitev tega centra je odločitev upravnega organa (prve stopnje) v upravnem postopku, pa tudi pritožbeni postopek zoper to odločbo je po določbah ZUP upravni in ne sodni postopek. Tožba v upravnem sporu, ki je sodni postopek, pa je mogoča šele zoper dokončne upravne akte (2. člen ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetniku - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o tem, da mora te stroške plačati tožnica. Prosilec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti stroške izvedbe brezplačne pravne pomoči (izključno) v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP1, zato je sodišče tožnici sicer priznalo pravni interes za vložitev predmetne tožbe, vendar ugotavlja, da je ta neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - instrukcijski rok - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravni interes
Glede trditve, da je tožeča stranka sama sestavila tožbo, za katero je bila odvetniku priznana nagrada, stranka z interesom trdi, da je od tožeče stranke prejela predlog tožbe. Sodišče pritrjuje, da je odvetnik tudi v takem primeru upravičen do ustrezne nagrade, saj sestava in vložitev tožbe (ali drugega pravnega sredstva) vedno zahteva sodelovanje zastopane stranke z odvetnikom. Odmera stroškov in nagrade po določbah ZBPP je odvisna le od vrste oziroma obsega dodeljene BPP ter dejansko opravljenih storitev.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - obrazložitev akta
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je toženka pri odmeri stroškov uporabila tar. št. 46 OT in zakaj ni sledila tožnikovi odmeri nagrade za opravljene storitve po tar. št. 39 OT. Kot namreč pravilno opozarja tožnik, e-mail ni nič drugega kot dopis, poslan po elektronski pošti in ne po klasični pošti, ki je lahko kratek, lahko je obrazložen, lahko gre za pisno pravno mnenje. V kolikor je toženka ocenila, da navedeno predstavlja storitve, za katere nagrade ni mogoče odmeriti po priglašeni tar. št. 39 OT, ampak je treba pri odmeri uporabiti tar. št. 46 OT, pa bi morala svojo odločitev pojasniti in obrazložiti, zakaj v zadevi ni bilo mogoče slediti tožnikovemu predlogu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti in mu dati možnost, da se o tem izjavi.
Neobstoj vzajemnosti v izpodbijani odločbi niti ni bil izrecno ugotovljen, ampak je toženka, ker s strani Pakistana (še) ni prejela odgovora o pravu na področju brezplačne pravne pomoči, zaključila, da ugotavljanje vzajemnosti ni mogoče in da zato pogoj vzajemnosti ni izpolnjen.
Sodišče zaključuje, da je bilo zahtevku tožnika v celoti ugodeno, kar izhaja tako iz izreka, kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, zato si tožnik svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Po povedanem je tožnik v postopku dodelitve BPP z zahtevkom v celoti uspel, saj mu je organ za BPP prisodil povrnitev vseh stroškov predmetnega postopka, kar vključuje tudi povrnitev stroškov za izvedenca medicinske stroke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP prav za upravni spor zaradi dodelitve BPP. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretnem primeru ZBPP dodelitve BPP tožnici ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti - nepravdni postopek - namestitev otroka v zavod
V družinskem nepravdnem postopku je zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo (385. do 391. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), o katerem odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Brez dvoma torej je, da gre za sodni postopek v smislu prej navedenih določb ZBPP, vendar pa lahko po prvem odstavku 385. člena ZPP zahtevo za varstvo zakonitosti vloži (le) državno tožilstvo, iz drugih zakonskih določb, ki urejajo to izredno pravno sredstvo, pa ne izhaja, da bi stranke nepravdnega postopka v zvezi z vložitvijo ZVZ imele kakršnekoli pravice. Ker torej stranke nepravdnega (ali pravdnega) postopka nimajo pravice pri sodišču vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, vložitve tega pravnega sredstva (oziroma pobude državnemu tožilstvu za vložitev tega pravnega sredstva) ni mogoče šteti za uresničevanje njihove pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
Brez ugotavljanja objektivnega pogoja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP se BPP lahko dodeli zgolj za pravno svetovanje, in ne tudi za vložitev ustavne pritožbe, kot zmotno meni tožnik. Izjema od ugotavljanja objektivnega pogoja je jasna in velja le za dodelitev BPP v obliki (le) pravnega svetovanja po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP.