ZPP člen 3, 3/3, 318, 339, 339/1.ZDSS-1 člen 28, 77.ZPIZ-1 člen 187.ZPIZ člen 202. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 100. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 129. Zakon o pokojninskem zavarovanju (1957) člen 12, 14, 24, 27, 49. Uredba o vajencih (1952) člen 4, 11.
pokojninska doba - čas vajeništva - bistvena kršitev določb postopka - zamudna sodba v socialnem sporu
ZDSS-1 ne določa, da v socialnem sporu ne bi bilo mogoče izdati zamudne sodbe. Kljub uveljavljenemu načelu materialne resnice v teh sporih ZDSS-1 vsebuje celo posebne določbe v zvezi z zamudno sodbo (1. odstavek 28. člena ZDSS-1, ki velja za delovne in socialne spore, in 77. člen ZDSS-1, ki se nanaša le na socialne spore). Izdaja zamudne sodbe je torej predvidena in kljub kogentnosti določb iz obveznega pokojninskega zavarovanja ni izključena, tako kot na primer v postopku v zakonskih sporih (1. odstavek 412. člena ZPP). Po 1. alineji 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1 se v pokojninsko dobo šteje zavarovalno dobo, doseženo po 1.1.2000 (po datumu uveljavitve ZPIZ-1), za nazaj pa zakon odpravlja le nekatere anomalije pri štetju pokojninske dobe. Za obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1 (razen, če bi bila z novim zakonom določena ugodnejša ureditev za nazaj) torej veljajo stari predpisi, kar izhaja iz 3. alineje 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1.
ZPIZ-1 člen 123, 123/2, 123/4, 431. Zakon o starostnem zavarovanju kmetovčlen 8, 15, 17, 22.
starostno zavarovanje kmeta - pravica do dela vdovske pokojnine
Tožnica po pokojnem možu - uživalcu starostne kmečke pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK - Uradni list SRS, št. 13/72 in nadalj.), ni bila upravičena do vdovske pokojnine, ta pravica pa ji tudi ne pripada po kasnejših zakonih, ki so se v prehodnih in končnih določbah za obravnavane primere še vedno sklicevali na prejšnji sistem starostnega zavarovanja kmetov in niso določili večjega obsega pravic, kot je iz tega sistema izhajal. Tožnica zato poleg pravice do kmečke starostne pokojnine, ki jo uživa, ni pridobila pravice do vdovske (oziroma pred tem družinske) pokojnine po pokojnem možu, zaradi česar tudi ni mogla pridobiti pravice do dela zneska vdovske pokojnine poleg svoje starostne pokojnine.
starostna pokojnina - upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - delavec policije
Tožnik je zahtevo za priznanje starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji vložil 24.10.2001, ko je bil star 45 let. Ker določba 1. odstavka 87. člena ZPol takrat ni več veljala, bi tožnik za priznanje pravice moral izpolnjevati starostni pogoj, določen v 404. členu ZPIZ-1, t. j. 49 let.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Če je delavcu prenehalo delovno razmerje v stečajnem postopku zaradi neplačevitosti delodajalca, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, zato ima takšen delavec pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po določbah ZPPPAI.
Odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, ki so bile izdane na podlagi postopkov, uvedenih po 18.10.1991, Republike Slovenije niso neposredno zavezovale, saj je šlo za tuj zavod izven suverenosti Republike Slovenije.
starostna pokojnina – pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - vojni veteran
Določba 404. člena ZPIZ-1 ni bila sprejeta v zakon zato, da bi nekaterim kategorijam zavarovancev priznala nove pravice, ampak da bi poenotila in uskladila pravice, ki so jih do sedaj na različne načine in pod različnimi pogoji omogočali posebni zakoni nekaterim kategorijam zavarovancev. ZVV, ki je po nepotrebnem (enako kot npr. Zakon o sodniški službi) naštet v 404. členu ZPIZ-1, ni zakon, ki bi kakorkoli spreminjal pogoje upokojevanja za vojne veterane, in zato ni zajet v določbah, ki na novo opredeljujejo minimalno starost in minimalno pokojninsko dobo.
Ker je invalidska komisija izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), v sodnem postopku ne more biti sodni izvedenec. Vendar pa se izvedenec, za razliko od sodnika, ne izloči sam, tudi če bi obstajal razlog za izločitev. Če sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca določi invalidsko komisijo, morajo stranke same zahtevati izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje, ki ga je invalidska komisija podala v predhodnem postopku, je v sodnem postopku možno uporabiti kot dokazno listino, še zlasti, če si dejstva v izvedenskem mnenju in ostali medicinski dokumentaciji ne nasprotujejo. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka možno uporabiti v sodnem postopku, če se obe stranki s tem strinjata – sodišče lahko v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe.
invalidska pokojnina - invalid I. kategorije - mnenje invalidske komisije
Invalidska komisija je upoštevala celotno zdravstveno stanje tožnika, pri podaji tega mnenja pa so sodelovali ustrezni zdravniki specialisti. Zato je tudi mnenje invalidske komisije podlaga za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev oziroma uporabo materialnega prava.
ZPIZ-1 v 1. in 2. odstavku 177. člena določa pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Med zavarovance (razen izjem) ni mogoče šteti uživalcev pravic, saj so ti že pridobili in uživajo pravice iz zavarovanja.
Ker je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo brez poprejšnje poklicne rehabilitacije, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne izpolnjuje pogojev niti iz 2. niti iz 3. alinee 1. odstavka 55. člena ZPIZ. Tožnica namreč ni dosegla predpisane starosti 58 let (citirana 3. alinea), starost 45 let (citirana 2. alinea) pa kot razlog za nezagotovitev poklicne rehabilitacije sploh ne pride v poštev, saj je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo tudi brez poklicne rehabilitacije - z upoštevanjem določenih omejitev pri takem delu.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI bi moral tožnik, poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI, ob dopolnjeni starosti 53 let izpolnjevati še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pravica do izbire pokojnine
Določba 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste državljane Republike Slovenije, ki jim je do 18.10.1991 manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Gre za osebe, ki dne 18.10.1991 niso izpolnjevale pogojev za pokojnino po vojaških predpisih, zaradi česar je zakon prav tej kategoriji zagotovil posebno varstvo. Namen zakona je bil zaščititi le te državljane Republike Slovenije. Zato so neutemeljene revizijske navedbe, da bi z upoštevanjem načela enakega obravnavanja v to kategorijo lahko uvrstili tudi tiste državljane Republike Slovenije, ki so dne 18.10.1991 že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Izven okvirov priznanja pravice do pokojnine bivših vojaških zavarovancev po ZPIZVZ in mednarodnih sporazumih je potrebno izhajati iz tega, da je tožnik z uveljavitvijo pravice do pokojnine pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev s sedežem v Beogradu že izrabil svojo pravico do izbire pokojnine. Na to, kljub odsotnosti izrecnih določb v ZPIZ, kaže ureditev v Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Če bi bili namreč državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so že uveljavili pravico do pokojnin v kateri od republik nekdanje SFRJ, upravičeni kadarkoli namesto te pravice uveljavljati pravico do pokojnine v Republiki Sloveniji, potrebe po takšni zakonski ureditvi ne bi bilo.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
V primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca se šteje, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI.
dodatek k pokojnini, ki jo je dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz republik nekdanje SFRJ
Pri dodatku po ZZSV ne gre za določitev slovenske pokojnine, ampak dodatek predstavlja to, kar izhaja iz njegovega poimenovanja in iz naslova zakona: dodatek k pokojnini, ki jo je upravičencu dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ.
Tožnica ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je do smrti moža dopolnila starost 38 let, da ni imela dolžnosti preživljanja otroka, ki bi imel pravico do družinske pokojnine po pokojnem možu in da ni bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo niti ni to postala v enem letu po njegovi smrti.
ZPIZ (1992) člen 202, 254. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH člen 22, 25, 35.
delovna doba na hrvaškem - starostna pokojnina - mednarodni sporazum
Pri odmeri starostne pokojnine je bila na podlagi Sporazuma tožniku odmerjena sorazmerna pokojnina glede na slovensko pokojninsko dobo, odmera sorazmernega dela pokojnine glede na hrvaško pokojninsko dobo pa bremeni hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja v skladu s hrvaškimi predpisi (22., 25. in 35. člen Sporazuma).
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Šteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju.
Ni podana življenjska skupnost med moškim in žensko, če nista imela skupnega prebivališča, če nista živela v skupnem gospodinjstvu, če med njima ni bilo ekonomske skupnosti in če med njima ni bilo notranjega čustvenega razmerja. Zato tožnica nima pravice do družinske pokojnine v smislu 77. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 12/92 s spremembami) v zvezi z 12. in 13. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo).
Sporazum med SFRJ in ZR Nemčijo o socialnem zavarovanju člen 25.
starostna pokojnina - vštevanje zavarovalne dobe v tuji državi
Iz določbe 25. člena Sporazuma med SFRJ in ZR Nemčijo (Uradni list SFRJ, št. 6/69) izhaja, da se obdobja do enega leta zavarovanja v eni od držav ne upošteva v zavarovanje države, kjer je bilo to obdobje izkazano, temveč mora takšno obdobje prevzeti zavarovanje druge države - podpisnice sporazuma. Pogoj za to je, da zavarovanec sploh pridobi pravico do pokojnine po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Ta pogoj je bil v tej zadevi po sporočilu nemškega nosilca zavarovanja (ki ga tožnik ne izpodbija) izpolnjen šele dne 1.11.1996. Glede na to po pravilnem tolmačenju sodišč prve in druge stopnje ni podlage, da se tožniku prizna pravica pred tem datumom.