ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 11a, 11a/2, 57, 57/1, 57/4, 57/5, 65, 65/5, 66, 66/2, 155, 155/2, 163, 163/8. ZNPPol člen 33, 33/1, 39.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zakonski znaki prekrška - kršitev pravice do izjave - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vpliv na zakonitost sodbe - kršitev pravice do obrambe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - upoštevni pritožbeni razlogi - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - uradni preizkus izpodbijane sodbe - kazenska ovadba
Napoved izdaje plačilnega naloga in ustna predstavitev storjenega prekrška storilcu na kraju dejanja v primeru naknadne izdaje plačilnega naloga in vročitve tega naloga po pošti ne more nadomestiti ali preseči zakonske določbe iz četrtega odstavka 57. člena ZP-1, ki kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov določa kot obvezno sestavino oziroma prilogo plačilnega naloga, ki se vroča po določbah ZUP. Storilcu, ki plačilni nalog prejme po pošti, se ne glede na informacije, ki jih je prejel na kraju dejanja, pravica do izjave ob upoštevanju četrtega odstavka 57. člena ZP-1 zagotovi s tem, da skupaj s plačilnim nalogom prejme tudi kratek opis dejanskega stanja.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
OZ člen 86, 86/1, 557, 557/1, 561. ZPP člen 11, 115, 115/1, 115/2, 212, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - preložitev naroka - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - aleatornost - procesno trditveno in dokazno breme
Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti (561. člen OZ).
Na tem dejanskem zaključku je odločitev sodišča tudi materialno pravno pravilna, saj je predlagateljica svoj predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja utemeljevala s fizičnim in psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, v dogodkih v času trajanja prvotnega ukrepa, ki pa jih ni uspela niti z verjetnostjo dokazati.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - status upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - poročanje o premoženjskem stanju - obseg stečajne mase - razpolaganje s premoženjem družbe - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.
odstop od pogodbe - pogodbena obveznost - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - delna neizpolnitev pogodbe
Ker toženka ni v dodatnem roku izpolnila dela pogodbene obveznosti je tožnica imela po navedeni določbi 472. člena OZ pravico odstopiti od pogodbe le glede dobave vetrobranskega stekla in dveh klopi.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 316, 316/1, 316/1-3, 316/1-4
pobotljivost terjatve - ugovor procesnega pobota - pogoji za pobot - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - soprispevek - izključitev pobota
Pobotljivost terjatve ni procesni pogoj, zato mora sodišče v primeru nepobotljivosti, tožbeni terjatvi ugoditi (v celoti ali delno), ugovor zaradi procesnega pobota pa zavrniti. Če torej niso izpolnjeni pogoji za pobot (nepobotljivost, nedospelost, odsotnost istovrstnosti), se ugovor zaradi pobota zavrne. Zavrnitev ugovora zaradi pobota pa ne pomeni sodne ugotovitve, da pobotna terjatev ne obstaja. Zato zavrnitev pobotnega ugovora ne pomeni, da je bilo o tej terjatvi pravnomočno odločeno.
odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je kasneje ovira odpadla, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti. Zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa St 000/2014 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na morebitni drugačni dejanski podlagi.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 81, 81/3, 87, 87/1
vpliv osebnega stečaja na izvršilni postopek - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - rubež vozila - register neposestnih zastavnih pravic - vpis
Zapisnik izvršitelja o rubežu v spisu potrjuje, da je izvršitelj opravil vpis rubeža motornega vozila v register neposestnih zastavnih pravic, upnik pa pritožbi prilaga tudi ustrezen izpisek iz registra. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti izvršbe na motorno vozilo.
ZIZ člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 282. SPZ člen 167, 184, 184/1, 191, 205, 207, 207/1, 209, 209/1
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - stečaj odstopnika terjatve - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi
Uveljavitev ločitvene pravice v stečajnem postopku ni nujna (potrebna) za zagotovitev enake obravnave vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Upnik lahko (ima pravno možnost) uveljaviti ločitveno pravico zunaj sodno tako, da po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico sam proda premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, in si iz kupnine poplača svojo terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico.
Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavi (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje ter da se fiduciarna zavarovanja v primeru insolventnosti dajalca zavarovanja zreducirajo (na strani prejemnika zavarovanja - fiduciarja) na takšen obseg pravne oblasti, kot ga poznamo pri zastavni pravici (ki zadošča potrebam zavarovanja). Tako se fiduciarju v primeru fiduciantovega stečaja ali prisilne poravnave priznava nekaj manj kot popolno imetništvo terjatev, in sicer le ločitvena pravica.
Čeprav upnik prijavi terjatev in ločitveno pravico iz prvega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ne izgubi pravice zunajsodno uveljaviti to ločitveno pravico. Povedano pomeni, da kljub prijavi terjatve in ločitvene pravice obstoječi upnik ni izgubil pravice le-ti uveljavljati "zunajsodno", tj. v danem izvršilnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088432
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/3, 296, 296/1. ZKP člen 354, 371, 371/1, 371/1-11, 392.
kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kvalificirana oblika lahke telesne poškodbe - sprememba pravne kvalifikacije - sprememba opisa kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - izvedensko mnenje - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodna praksa je sicer res zavzela stališče, da ne velja absolutna vezanost sodbe na obtožbo, a je ta odmik dopusten le pri obsodilnih sodbah. Pri oprostilni in zavrnilni sodbi po drugi strani takšen odmik ni niti zakonsko dopusten, niti ga ne dopušča sodna praksa. Obdolženi je lahko oproščen le obtožbe za kaznivo dejanje kot je opisano v obtožbi pristojnega tožilca, tudi obtožbo je mogoče zavrniti le glede kaznivega dejanja kot je opisano v obtožbi pristojnega tožilca. Sodišče namreč ne more "zavrniti obtožbe", ki sploh ni bila vložena oziroma obdolženca "oprostiti obtožbe", ki ni bila vložena in jo je sestavilo oziroma oblikovalo samo.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 483, 483-6. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 16, 16/3
gospodarski spor - odločanje o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - sprememba odvetniške tarife - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Pri odmeri stroškov postopka je treba uporabiti Odvetniško tarifo, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka, in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj.
odločitev o pravdnih stroških - pravnomočna odločitev o glavni stvari - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - pravilnost odmere - nagrada za narok - nagrada za sestavo vloge - kriterij obrazloženosti
Drži, da tožnika v vlogah obširno citirata in povzemata stališča Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča in Sodišča EU glede vprašanja nepoštenosti pogodbenih pogojev. V vlogah ne odgovarjata konkretizirano na trditve toženke, ne navajata novih dejstev, ne pojasnjujeta svojih predhodnih navedb in ne ocenjujeta rezultatov dokaznega postopka. V vsaki od vlog pa obravnavata nove sodne odločbe omenjenih sodišč in opozarjata na stališča sodne prakse, ki se je prav v tem času pomembno spreminjala oziroma nadgrajevala. Navajata, da gre za odločitve sodišč v podobnih primerih, da nova stališča sodne prakse potrjujejo stališča tožnikov in da jih je potrebno uporabiti tudi v tej zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnika s tem izjavljata o novih stališčih sodne prakse, na katerih temeljijo tudi nosilni razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje v tej zadevi oziroma podajata svoja pravna naziranja. Upoštevaje takšno vsebino vlog, pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje te vloge opredeliti kot "druge vloge" in zanje priznati nižjo nagrado. Sodišče prve stopnje je te vloge pravilno štelo za nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088421
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1
kredit v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - novejša sodna praksa - sodna praksa SEU - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kot sankcija za kršitev - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - delna ničnost pogodbe - nedopustnost - valutno tveganje - sprememba pogodbe - odvračalni učinek - retroaktivnost - načelo lojalne razlage prava EU - preplačilo - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Stališč sodne prakse v zvezi z izdajo ureditvenih začasnih odredb v "običajnih" sporih (sporih brez elementa evropskega prava varstva potrošnikov), o strogi in ozki razlagi pojma težko nadomestljive škode, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo, v kateri je treba pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ razlagati lojalno (evroskladno). Ob takšni razlagi pravilnost stališča o verjetno izkazani nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode izkazuje že ugotovitev, da je tožnik toženi stranki že plačal več kot je od nje prejel. V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi moral zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti: poslabšanje premoženjskega stanja tožnika zaradi finančnega bremena, povezanega z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088542
ZD člen 4a, 10. ZPP člen 337, 337/1
ugotovitev dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj življenjske skupnosti - življenjska skupnost z zapustnikom - skupno življenje z zapustnikom - skupno bivališče - svobodna privolitev v skupno življenje - ločeno življenje - lastno gospodinjstvo - objektivni razlogi - zaposlitev - upokojitev - volja zapustnika - namen skupnega življenja - vikend - dokazna ocena izpovedi prič - nedovoljena pritožbena novota - krog zakonitih dedičev
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča skupno preživljanje koncev tedna, če za čas med tednom ni objektivnih razlogov, da osebi ne prebivata skupaj.
korist otoka - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - pravica do družinskega življenja - pravica do izjave
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je stopnja utemeljitve verjetno izkazane ogroženosti otroka v sklepu o začasni odredbi v družinskih zadevah odvisna od teže posega v pravico do družinskega življenja staršev. Hujši kot je poseg države v pravico do družinskega življenja, bolj skrbno je treba obrazložiti obstoj ogroženosti otroka, ki opravičuje izdajo začasne odredbe, in sicer zaradi njenega neposrednega vpliva na končno odločitev sodišča (procesni vidik pravice do družinskega življenja). To sicer ne pomeni, da bi morala sodišča v postopku zavarovanja z začasnim odvzemom otroka staršem pri obravnavanju ugovora staršev v vsakem primeru izvesti popolno dokazno oceno, morajo pa se temu približati, pri čemer morajo konkretizirano (ne pa pavšalno) opredeliti, zakaj štejejo posamezna sporna dejstva za dokazana s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ) in konkretizirano utemeljiti, zakaj ocenjujejo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo najhujši poseg države v pravico do družinskega življenja. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je kršilo procesni vidik pravice do družinskega življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088548
OZ člen 175, 195. ZPP člen 3, 3/3, 154, 154/2, 165, 165/2, 316
sodba na podlagi pripoznave - delna pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - plačilo mesečne rente - izpad dohodka - odprava rente - sprememba prisojene odškodnine - naknadno spremenjene okoliščine - obvestilo o nastopu spremenjenih okoliščin - trenutek vložitve tožbe - namen odškodnine - vračanje neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine - pošteni prejemnik odškodnine - nepošteni pridobitelj - dolžna skrbnost - naknadno odpadla pravna podlaga - prekinitev obveznosti brez dolžnosti vračila še prejetih sredstev - zmotna uporaba materialnega prava - dopolnilni sklep o pravdnih stroških - sprememba odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank
Za spremembo mesečne rente oziroma njeno ukinitev je glede na njen namen odločilen trenutek nastopa spremenjenih okoliščin in ne šele trenutek vložitve tožbe.
Po 195. členu OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Pošten pa je tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Oškodovanec, ki ve za možnost, da bi lahko odpadla pravna podlaga za prejeto plačilo, mora s tem posebej skrbno ravnati (pravni red mu nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo) in ga je dolžan v trenutku, ko izve za odpadlo pravno podlago, tudi vrniti. Pritožbeno sodišče, za razliko od sodišča prve stopnje, glede na predstavljena dejstva ugotavlja, da toženki nepoštenosti v smislu gornje določbe ni mogoče očitati. Sinovo prejemanje socialnih transferjev iz naslova pomoči in postrežbe oziroma prejem odločbe, da ni več upravičena do dodatka za nego otroka, ne zadošča za sklep o njeni nepoštenosti. Tožnica ni navajala, da bi toženko o morebitni odpadli pravni podlagi oziroma o tem, da ji zaradi zaposlitve sina renta ne pripada več, obvestila. In prav na takšnem obvestilu o nastopu spremenjenih okoliščin, ki bi lahko imelo za posledico spremembo dosojene rente, in na podlagi katerega bi se prejemnik moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov (in bi bil torej nepošten), temelji odločba VSL Sodba I Cp 1011/2019 z 21. 8. 2019, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Za odločitev v obravnavanem postopku je bistveno, da iz obravnavane vloge vlagatelja ne izhaja jasen, določen in izvršljiv tožbeni zahtevek in da vlagatelj svoje vloge, po pozivu sodišča prve stopnje, v postavljenem roku, ni dopolnil tako kot mu je to naložilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je postopek odločanja o spremembi preživnine dvofazen, zato je pravilno najprej ugotavljalo ali je v času od prejšnje določitve preživnine, prišlo do bistvene spremembe premoženjskega stanja predlagatelja. Predlagatelj namreč to okoliščino navaja kot razlog za ponovno odločanje ter znižanje preživninske obveznosti.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. DZ člen 74
pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vlaganja - vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem postopku ni naredilo. Zgolj v 9. točki je povzelo navedbe tožnika in v 10. točki navedbe toženke ter navedlo, da je slednja navedbe tožnika prerekala ter zaključilo, da tožnik ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Naloga sodišča je, da izvede predlagane dokaze in skladno z načelom neposrednosti na njihovi podlagi razsoditi o zadevi, ne pa le povzema izpovedbe in dokaze.