zdravljenje - spremenjena delovna zmožnost - III. kategorija invalidnosti - sodni izvedenec - ugotavljanje invalidnosti
Neuspešen je pritožbeni očitek, da bi morala sodna izvedenka ugotoviti vzrok tožnikovega šumenja v ušesih in njegov vpliv na delazmožnost. Tožnik v tej smeri še ni izvedel zdravljenja, ki ga ZPIZ-2 zahteva pri ugotavljanju invalidnosti, zato tudi ni podlage, da bi sodna izvedenka ugibala diagnozo bolezni, ki povzroča šumenje v tožnikovih ušesih.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00084820
OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 179/2. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 17, 19. ZDR-1 člen 45.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - varnost in zdravje pri delu - stroški za izvedenca
Toženka je za škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna, vendar le v obsegu 70 % (131. člen OZ), preostalih 30 % pa predstavlja prispevek tožnika k nastanku škode (prvi odstavek 171. člena OZ).
Strošek izvedenca medicinske stroke, ki ga je v celoti plačal tožnik, je nastal neodvisno od višine tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki jo uveljavlja, in se zato glede na določbo prvega odstavka 38. člena ZDSS-1 ne odmeri glede na uspeh tožnika v postopku.
vzpostavitev etažne lastnine - hodnik - namen in raba prostora - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - dostop do omrežja - telekomunikacije - električno omrežje - možnost dostopa do prostorov - splošni skupni del - nedovoljene pritožbene novote - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - gospodarsko poslopje - drvarnica
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo razloge za odločitev, da ima sporni prostor (manjši hodnik, ki je bil zgrajen kot dostop do stanovanj v prvem (podstrešnem) nadstropju stavbe in so ga izključno uporabljali stanovalci treh stanovanj v tem nadstropju) pravni položaj posebnega skupnega dela. Z njimi se pritožnika ne soočita, temveč v pritožbi podajata nove trditve, da je v tem delu stavbe dostop do telekomunikacijskih naprav in električnega priključka za vso stavbo. Ker sta nasprotna udeleženca v postopku vseskozi aktivno sodelovala in tudi predlagala, da hodnik pridobi položaj splošnega skupnega dela, sta z novimi navedbami, za katere ne predlagata nobenega dokaza, prekludirana (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da je ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča o položaju tega prostora ter njegovi rabi, odločitev, da gre za posebni skupni del, povezan z uporabo posameznih delov stavbe v prvem nadstropju, pravilna. Ob tem je bistveno, da posebna dela stavbe, locirana v pritličju hiše, v ničemer nista povezana z njegovo uporabo ter da hiša nima uporabnega podstrešnega prostora, ki bi moral biti dostopen vsem solastnikom, temveč gre v naravi le za spodnji del ostrešja strehe.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa izčrpno pojasnilo kriterije za odločitev o imetnikih lastninske pravice na posameznih delih stavbe z drvarnicami. Kot bistveno je ugotovilo, da gre za drvarnice, ki so jih stanovalci oziroma njihovi pravni predniki kupili skupaj s stanovanjsko enoto in jih od takrat dalje nemoteno uživajo. Ker so idealni solastniški deleži na tej stavbi, ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje z drvarnicami in garažo, po kupoprodajnih pogodbah odražali neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj je njihov seštevek presegal celoto, druga nasprotna udeleženka pravilnosti odločitve glede lastništva na posameznih delih stavbe z drvarnicami ne more ovreči s sklicevanjem na večji pogodbeno pridobljeni solastniški delež, kot ga ima predlagateljica.
skupno starševstvo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - primernost staršev - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - starševska skrb
Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.
Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja strokovnjakov CSD, mnenja sodne izvedenke psihiatrinje dr. D. D. ter mnenja sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. Mnenja je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in pravilno pojasnilo, da iz njih ne izhajajo razlogi, ki bi narekovali poseg v starševsko skrb enega ali drugega udeleženca. Tudi po presoji pritožbenega sodišče iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka.
odpust obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - fikcija umika
Za fikcijo umika ugovora proti odpustu obveznosti po tretjem odstavku 405. člena ZFPPIPP ni bistvenega pomena, kdaj se je vlagatelj ugovora seznanil s preklicem naroka, pač pa je bistveno, ali se je udeležil (nepreklicanega) naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - neveljavnost vknjižbe - ničnost darilne pogodbe - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - prikrajšanje dediča - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem - izpodbojnost in ničnost pogodbe - reševanje predhodnega vprašanja - dobra vera pogodbenikov - domneva dobre vere - nedopusten nagib
Šteje se, da je bil pridobitelj slaboveren le, če je vedel, da gre za razpolaganje s skupnim premoženjem, in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Vendar pa v obravnavani zadevi tožnica, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, slabe vere strank darilne pogodbe ni dokazala. Iz njene trditvene in dokazne podlage ne izhaja, da bi toženka vedela, da darovalka B. A. razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja. Še manj pa, da bi toženka vedela, da darovalka z nepremičnino razpolaga samovoljno.
ZVPot člen 37, 37/2, 37a, 37a/1, 37a/2, 37b, 37b/2.
pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - znižanje kupnine - zavrnitev dokaznih predlogov - varstvo potrošnikov - stvarna napaka
Pritožba uvodoma neutemeljeno izpodbija aktivno legitimacijo tožnika.
Prav tako je leasingodajalec tožnika posebej pooblastil za zastopanje v predmetnem pravdnem postopku, kot to izrecno izhaja iz pooblastila z dne 30. 12. 2020 (priloga spisa A8), zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
Golo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za vnovično dopolnitev izvedenskega mnenja ali pritegnitev novega sodnega izvedenca, kot to zmotno meni pritožba.
Slednje je namreč pravilno pojasnilo, da se v skladu s tretjim odstavkom 37.b člena ZVPot šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku 6 mesecev od izročitve.
Glede na navedeno in dejstvo, da v primeru, kadar je predmet pogodbe med prodajalcem in potrošnikom rabljena stvar, prodajalec odgovarja za vse stvarne napake na blagu, ki se pokažejo v roku 1 leta odkar je bila stvar izročena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084385
ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - neizvedba dokazov - sklepčnost trditev
V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna, sklepčna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja tožene stranke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožeča stranka. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh navedb tožene stranke, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov, to je tudi po zaslišanju bančnih uslužbencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00083915
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/1, 21/3. OZ člen 39, 39/4, 371, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2.
ničnost kreditne pogodbe - ničnost vknjižbe hipoteke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - neposredna uporaba direktive - sodna praksa SEU - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo profesionalne skrbnosti - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - valutno tveganje - konverzija - kršitev pojasnilne dolžnosti - monetarni nominalizem - retroaktivna uporaba predpisa - načelo lojalne razlage prava EU
Vsebina pojasnilne dolžnosti mora biti takšna, da lahko potrošnik razume konkretno delovanje pogodbenega pogoja in oceni potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za svoje finančne obveznosti. Banka ga mora opozoriti na veliko stopnjo valutnega tveganja, ker so nihanja, zlasti v dolgoročnem obdobju, potencialno velika in lahko povzročijo potrošniku neugodne posledice za njegove finančne obveznosti, ki jih ne zmore (več) obvladovati.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - vložitev tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - po elektronski pošti oddana vloga - materialni prekluzivni rok - motilno dejanje - postavitev ograje - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastnika nepremičnine - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - enotna sodna praksa
Ker tretji ni niti motilec niti naročnik motenja, tožnik s tožbo zaradi motenja posesti (v kateri zahteva vzpostavitev prvotnega stanja) proti tretjemu ne bi mogel uspeti. Člen 190 ZPP zato v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
DZ člen 163. ZNP-1 člen 100, 105, 108. ZSV člen 49, 69, 70. ZIZ člen 226, 226/1, 226/3, 226/4, 226/5, 226/6, 238f.
stiki staršev z otrokom - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - trajanje stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ukrepi za varstvo koristi otroka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - Center za socialno delo (CSD) - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - dokazni standard verjetnosti - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - primerna višina denarne kazni
Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj; v stroki je enotno sprejeto, da je (neupravičena) prikrajšanost za te odnose za otroka ogrožajoča.
Namen stikov pod nadzorom je vzpostaviti pogoje za izvajanja stikov v domačem okolju, njihovo dejansko trajanje pa bo v največji meri odvisno od ravnanja udeležencev.
Glede na pomen pravice do stikov in v konkretnem primeru ugotovljeno grobost posega vanjo višina zagrožene denarne kazni, ki naj zagotovi njeno uresničenje, ni pretirana. To velja tudi upoštevajoč premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka in stranski intervenient nista upravičena do odmerjenih pravdnih stroškov, ker nista z ničemer pripomogla k rešitvi zadeve. Kot izhaja iz pregleda spisa, je toženka v obravnavani zadevi vložila odgovor na tožbo z dne 25. 10. 2022, stranski intervenient pa je dne 24. 11. 2022 prijavil stransko intervencijo in vložil prvo (in edino) pripravljalno vlogo z dne 8. 5. 2023. S temi procesnimi dejanji je po eni strani toženka preprečila izdajo zamudne sodbe, stranski intervenient pa je izkoristil svojo pravico priglasiti intervencijo na strani toženke in sodelovati v postopku. Z navedenima vlogama sta toženka in stranski intervenient obrazloženo odgovorila na tožničine navedbe in predloge. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi razpisan le en narok za glavno obravnavo, toženka in stranski intervenient pa imata pravico sodelovati na naroku in priglasiti stroške. Iz tega razloga pritožbeno sodišče zaključuje, da so navedena procesna dejanja toženke in stranskega intervenienta ter pravdni stroški v tej zvezi bili potrebni za pravdo, zaradi česar jih je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP utemeljeno odmerilo v breme tožnice.
načrt poteka stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - vročitev predloga - pravila o vročanju - objava na spletni strani AJPES - javna objava - glavni postopek zaradi insolventnosti - seznanitev - pravica do vpogleda v spis - odločanje strokovnega sodelavca
ZFPPIPP je pravila o vročanju pisanj, kot so urejena v ZPP, prilagodil posebnim značilnostim postopka zaradi insolventnosti. Niti za predlog načrta poteka stečajnega postopka niti za sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vračalo strankam, zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh.
Dolžnica ni tista, ki bi v tem postopku preverjala potrebnost in utemeljenost v upraviteljevih predlogih predvidenih dejanj, pač pa ima to pooblastilo sodišče (v primeru, da je imenovan upniški odbor, lahko le-ta poda svoje mnenje). Sodišče prve stopnje je (pravilno) ugotovilo, da upraviteljičin predlog vsebuje vse, kar je potrebno za določitev načrta poteka stečajnega postopka po določbi 321. člena ZFPPIPP, poudarilo pa je tudi, da zaupa presoji upraviteljice v zvezi s posameznimi opravili. Tega ne morejo izpodbiti neutemeljena (v delu, v katerem pritožnica sodišču prve stopnje očita „nekoliko neresno“ sklicevanje na to, kaj mora načrt poteka stečajnega postopka obsegati, pa celo žaljiva) pritožbena razpravljanja, saj za odločitev ne morejo biti relevantne lastnosti in značilnosti dolžnice same, kot to neutemeljeno poudarja pritožba.
Toženec je med postopkom večkrat ugovarjal na znižanje pogodbene kazni. Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da je v zvezi s tem trditveno in dokazno breme na njem ter da zgolj sklicevanje na 252. člen OZ za utemeljenost takega ugovora ne zadošča.
V predmetni zadevi, ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep po 437. členu po tem, ko je odredilo vročanje obtožnega predloga, izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu in po razveljavitvi le - te razpisalo več narokov glavne obravnave in le - to deloma tudi opravilo, je tako zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Med glavno obravnavo je nepravilno uporabilo določbo 437. člena ZKP. Omenjena kršitev določb kazenskega postopka je namreč vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve. Pritožnica ima namreč prav tudi, ko navaja, da je kaznivo dejanje grožnje v obtožnem predlogu konkretizirano v zadostni meri.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje
Pritožbeno ni prerekana ugotovitev, da je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje prodajne pogodbe, kar je nadaljnja predpostavka domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba pravočasno vložena. Zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izrekati o ugovornih navedbah glede utemeljenosti izpodbojne tožbe, saj v ničemer ne vplivajo na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00083791
ZFPPIPP člen 273, 302. ZGD-1 člen 233, 398, 480, 480/1, 483, 483/1, 522, 552/1. ZPP člen 195, 196, 201, 201/2, 394.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prenos poslovnega deleža - odsvojitev dela poslovnega deleža - vrnitev prepovedanih plačil - sosporniki - navadni sosporniki - enotni sosporniki - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - intervencijski interes - izredna pravna sredstva - obnova postopka - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki - poslovni delež
Družbeniki stečajnega dolžnika, ki jim je ta odsvojil svoj poslovni delež v drugi družbi na način, da ga nanje ni prenesel kot celoto (tako, da bi jim pripadal skupno), temveč po delih, ki so samostojno pripadli posameznemu od njih, so v pravdi zaradi izpodbijanja tega pravnega dejanja stečajnega dolžnika navadni sosporniki. V enakem položaju so glede denarnega zahtevka za vračilo prepovedanih plačil, ki jih je prejel vsak od njih posebej.
Pravilo o samostojnosti navadnega sospornika (195. člen ZPP) velja tudi v zvezi s potekom in zaključkom postopka. Družbenik navadnega sospornika, na katerega se učinki izrednega pravnega sredstva ne raztezajo, nima pravnega interesa, da se mu pridruži v postopku, ki se nadaljuje zaradi vložitve izrednega pravnega sredstva drugega navadnega sospornika.