prepozna pritožba zoper odločbo - pritožba naslovljena na pristojno sodišče - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - nezadostna skrbnost stranke
Po prvem odstavku 112. člena ZPP je vloga pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. Vloga je v takšnem primeru pravočasna le, če nepristojno sodišče še pravočasno pošlje vlogo pristojnemu sodišču in pristojno sodišče to vlogo dobi pred potekom roka. Omilitvi te strogosti sta namenjeni izjemi po desetem odstavku 112. člena ZPP - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca, in očitna pomota vložnika.
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben. Očitno tudi ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj se je tožniku ista napaka primerila dvakrat.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 244.
začasna nezmožnost za delo - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - predlog osebnega zdravnika - imenovani zdravnik - začasna zadržanost z dela
Osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena in od izdaje zadnje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. V tem primeru mora osebni zdravnik zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej.
začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - pavšalne navedbe
Verjetnost terjatve tožnice je izkazana, ni pa izpolnjen nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker tožnica ni dokazala verjetnosti obstoja ene izmed predpostavk, ki mora biti podana poleg pogoja iz prvega odstavka tega člena in sicer obstoja težko nadomestljive škode. Tožnica je le pavšalno navajala, da jo bosta otroka začela klicati po imenu, saj je skorajda ne vidita več, ni pa podala konkretnih trditev in dokazov, da gre pri tem za škodo, ki jo je težko nadomestiti. Enako velja tudi za škodo, ki bo nastala njej zaradi peturne vožnje večkrat na teden ob 12 urnih delovnikih (pomanjkanje spanca, stres, preobremenjenost in pregorelost).
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088030
OZ člen 87. ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
potrošniški spor - regulacijska začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja notarskega zapisa - kreditna pogodba v CHF - pogodba v notarskem zapisu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - pravo EU - načelo lojalne razlage prava EU - sodbe SEU - nepošten pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predlog za predhodno odločanje - pojasnilna dolžnost banke - prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - obstoj nevarnosti težko nadomestljive škode
Odločbe SEU, ki so sprejete v postopku predhodnega odločanja, so pojasnjevalne narave, njihova uporaba v konkretnem primeru je v pristojnosti nacionalnih sodišč. Izpostavljeno vprašanje se tako dejansko ne nanaša na vprašanje razlage prava EU, temveč vprašanje njegove pravilne uporabe.
Obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na pravo EU, je omejena s splošnimi pravnimi načeli in ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava contra legem. Pritožba ne izpostavi nobenega pomisleka, ki bi bil relevanten v obravnavani zadevi in odgovor nanj ne bi bil obsežen v navedenem stališču SEU.
Dedinje in njene družine v krog socialno najbolj šibkih ni mogoče uvrstiti kljub prejemanju relativno nizkega mesečnega (povprečnega) dohodka v višini 615,45 EUR. Čeprav ta dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (res) ne presega, je bilo sodišče prve stopnje dolžno presoditi vse okoliščine konkretnega primera. Tako je pravilno upoštevalo še podedovano nepremično premoženje v katerem dedinja ne prebiva in katerega skupna vrednost je bila ocenjena na 151.052,33 EUR.
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16, 16/1, 22, 22/3. ZMEPIZ-1 člen 75, 80, 80-1. ZDR-1 člen 4, 4/1, 20, 20/3, 31, 31-8. ZPP člen 8.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - podlaga za zavarovalno razmerje - obvezno zavarovanje
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno zavarovanje, bil pa je družbenik in hkrati tudi poslovodna oseba v družbi A. d. o. o. Ker tožnik ni dokazal obstoja delovnega razmerja (ni šlo za odplačno razmerje) in je izpolnjen z zakonom določen pogoj iz prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, je tožniku utemeljeno priznana lastnost zavarovanca na tej podlagi.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZVPot člen 23, 24.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - lojalna razlaga nacionalnega prava
Toženka v tej zadevi tega, da je tožnikoma v tej smeri podala kakršnakoli pojasnila ne trdi, niti ne pojasni, iz katerih drugih (zatrjevanih) okoliščin bi (vsaj z verjetnostjo) izhajalo, da sta se tožnika dejanskih posledic velike depreciacije domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njunih kreditnih obveznosti za celotno obdobje plačevanja kredita zavedala. Zaključek sodišča prve stopnje, da je vsaj verjetno, da toženka pojasnilne dolžnosti ni izpolnila, je zato pravilen.
Za vse zahtevke v konkretni tožbi ni določena stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča, pravilo o atrakciji pristojnosti za materialne sospornike pa v primeru eventualnega sosporništva ni uporabljivo. Tudi razlaga prvega odstavka 48. člena ZPSVIKOB-1 ne daje pravne podlage za avtomatičen odstop vseh uveljavljenih tožbenih zahtevkov (tako primarnih kot podrednih) Okrožnemu sodišču v Mariboru.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - aktivna legitimacija upnika - sum zlorabe postopka
Če je lastnik objekta in upnik ista oseba, je stvar njegove odločitve kateremu svojemu interesu bo dal prednost. V tem primeru je predlagatelj očitno dal prednost lastniškemu interesu, saj je vložil predlog za izbris.
Če razlogov za sum poskusa zlorabe ni, prevlada interes lastnika objekta nad interesom upnikov družbe.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 8, 337, 337/1.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - prosta dokazna ocena - nedovoljene pritožbene novote
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da delovni stroj ni last tožene stranke, slednjega ima zgolj v posesti, posest kot taka pa ne more v ničemer vplivati na morebitno kasnejšo upnikovo uveljavljanje denarne terjatve zoper njo.
ZDR-1 pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalcu ne nalaga posebnih obveznosti. Poskusno delo pomeni vnaprej dogovorjen preizkus sposobnosti za delo, pri čemer je delavec že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi seznanjen, da bo ocenjen in da v primeru negativne ocene pogodba preneha po poenostavljenem postopku. Prav v tem je smisel poskusnega dela, zato zakonodajalec ni predvidel dodatnih formalnih postopkov, kot je na primer obvezni predhodni razgovor z delavcem. Obrazložena pisna ocena in poročilo je bilo tožnici vročeno skupaj z odpovedjo, zato dejstvo, da je bila tožnica o negativni oceni obveščena na sestanku 5. 3. 2025 zgolj ustno, ne more biti razlog za nezakonitost odpovedi.
Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno navesti dejanski razlog zanjo. Odpoved, ki je predmet presoje, vsebuje konkretne okoliščine, na podlagi katerih je jasno, zakaj tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, s čimer je zakonska zahteva izpolnjena. Takšna obrazložitev omogoča tudi sodni preizkus zakonitosti odpovedi.
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura člen 1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 1. URS člen 26. OZ člen 1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 120, 120/3, 121, 121/1. ZKme-1 člen 53, 56. ZGO-1 člen 2, 2/1, 73.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države RS - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - protipravno ravnanje - javni razpis - nepovratna sredstva - nepovratna sredstva v kmetijstvu - razpisni pogoji za prijavitelja - nemogoč pogoj - upravna enota - gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja
Poseg v pravni interes (tožnica je gradnjo financirala v pričakovanju odobrenih, nato pa neizplačanih sredstev) še ne pomeni protipravnosti. Stališče, da je izkazana dovoljenost gradnje pogoj tudi za izplačilo, ne le za odobritev nepovratnih sredstev, je znotraj okvira pravne dopustnosti. Z njim upravni organ ni nerazumno, arbitrarno ali celo namerno odstopil od jasne materialnopravne določbe. Ravnanje agencije z izdano odločbo ni preraslo v protipravno ravnanje.
Sodišče prve stopnje se je v okviru razlogov izpodbijane sodbe dovolj jasno opredelilo do tožbene navedbe, da je agencija od tožnice zahtevala nemogoče (saj ob pravnomočnem gradbenem dovoljenju in pridobljenem uporabnem dovoljenju ne bi več mogla zaprositi za izdajo novega gradbenega dovoljenja za isti objekt). Drugačen pritožbeni očitek ni utemeljen. Ker tožnica ni vložila vloge za izdajo novega gradbenega dovoljenja, oziroma ker pristojni upravni organ o takšni vlogi ni odločal (ni mogel odločati), je šteti, da tožnica ni dokazala, da sploh ne bi mogla pridobiti novega gradbenega dovoljenja. Povedano drugače: ni dokazala, da bi agencija izplačilo nepovratnih sredstev pogojevala z nemogočim pogojem. S tem, ko ni vložila zahteve za izdajo novega gradbenega dovoljenja in preizkusila pravilnosti argumentacije upravnega organa in upravnega sodišča (da lahko konkretno nelegalno gradnjo sanira le v postopku za izdajo novega gradbenega dovoljenja), je tožnica nase prevzela tveganje za nastanek škode.
ZD člen 62, 64, 67, 76. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - pisna oporoka pred pričami - obličnost oporoke - neveljavnost oporoke - sposobnost biti oporočna priča - lastnoročen podpis zapustnika - ponarejena oporoka - podatki o sorodstvenem razmerju - dokazni predlogi - dokazna ocena - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Oporočni priči v medsebojnem razmerju mati - sin nista bili niti absolutno niti relativno nesposobni priči.
Za pisno oporoko pred pričami mora v prvi vrsti obstajati pisni sestavek (listina). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni pomembno, kako je zapis nastal niti kdo je pisec. Lahko je oporočitelj sam, tisti, za katerega je določena korist v oporoki (dedič), lahko tudi oporočna priča, kot je ugotovljeno v obravnavanem primeru. Pravilna je presoja, da na veljavnost obravnavane oporoke ne vpliva dejstvo, da je zapis listine napravila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča.
ZD sankcionira napake v obliki z izpodbojnostjo. Sodna praksa dopušča tudi ugotovitveni tožbeni zahtevek na ničnost oporoke po splošnih pravilih OZ, kadar je tožbeni zahtevek usmerjen ne neobstoj oporoke, med drugim zaradi tako hudih napak v obliki, da je na prvi pogled jasno, da oporoka ni nastala (npr. če je pisna oporoka brez oporočiteljevega podpisa, kar zatrjuje tožeča stranka v tem postopku).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088071
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 315, 315/2, 369, 369/4, 371, 371/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravica do obrambe - ustavno načelo domneve nedolžnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - podrejen položaj - materialni dokaz - novi dokazi - pritožbena novota
Glede na vsebino zapisnika o glavni obravnavi z dne 18. 3. 2024, iz katerega izhaja, da obramba vztraja pri tem, da se predloženi zvočni posnetki neposredno poslušajo, pa se po mnenju pritožbenega sodišča kot brezpredmetno pokaže tudi polemiziranje zagovornika o tem, da sodišče prve stopnje v okviru izvedenega dokaznega postopka vsebine teh posnetkov, ki jih je obramba skoraj v celoti prepisala, ni niti prebralo. Četudi bi bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni, glede na izsledek preostalih izvedenih dokazov, še posebej v razmerju do obdolženega obremenilnih, za meritorno odločitev v predmetni kazenski zadevi ne bi bili merodajni, za kar si sicer brez uspeha prizadeva zagovornik.
URS člen 15, 15/3, 29, 36. KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 148, 148/1, 164, 220, 245, 247.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ogled kraja dejanja - nujno preiskovalno dejanje - odredba za hišno preiskavo - pričakovana zasebnost - zaseg - zaseg predmetov - nedotakljivost stanovanja - zaseg droge - zapisnik o zasegu predmetov - dokazno sredstvo - pravica do učinkovite obrambe
Na podlagi upravičeno ugotovljene potrebe po neposredni zaznavi, ali se na določenem področju dejansko nahaja prepovedana droga konoplja kot predmet, ki se mora vzeti po določbah kazenske materialne zakonodaje in hkrati predstavlja dokazilo v kazenskem postopku, pri čemer je narava stvari (možnost uničenja rastlin) terjala zaseg ter zavarovanje najdenih sadik še pred začetkom preiskave, so policisti utemeljeno ravnali po določbah členov 164, 220, 245 in 247 ZKP.
Kljub temu torej, da imajo pritožniki prav glede vsebine, ki se nanaša na pojem tradicionalnega slovenskega kmetijskega gospodarstva, in nanjo vezano pravico lastnika, da svojo lastnino nemoteno uporablja, ter obveznost tretjega, da v to lastnino ne posega, te opredelitve ne terjajo ugotovitve, da so policisti v zasebno lastnino obtoženega B. A. posegali v okoliščinah, za katere določba člena 36 Ustave RS terja odredbo za hišno preiskavo.
S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da področje, na katerem so policisti opravili ogled, ter poti, po katerih so na to področje dostopali, niso ograjeno območje, hkrati pa nič od navedenega tudi ni predstavljalo dela zaključenega prostora, v katerem bi oseba, kot naslovnik ustavno določenih človekovih pravic in svoboščin, ter njej bližnje osebe bivale skrito pred očmi javnosti in v katerega bi spustile le tiste, ki jim dovolijo vpogled v najbolj intimne sfere svojega življenja.
Korektno branje obrazložitve izpodbijane odločitve terja zaključek, da je sodišče prve stopnje navedeno dejansko okoliščino izpostavilo v povezavi z naravo področja, na katerega so dostopali policisti, in upravičeno ocenilo, da je odsotnost ograje, skupaj z dejstvom, da ni šlo za bivalne prostore, izraz nižje stopnje pričakovanja (absolutne) skritosti pred očmi tretjih, zaradi česar je ugotovitev, da odredba za hišno preiskavo za postopanje policije ni bila na mestu, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna, pa čeprav vstop tujca na zasebno zemljišče lahko, v določenih primerih, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine kot ustavne kategorije.
V zvezi s pritožbeno kritiko v tem delu sodišče druge stopnje poudarja, da navedena listinska dokumentacija v potrebni meri omogoča prepoznati ključne značilnosti delovanja policije v predkazenskem postopku v zvezi z bistvenim obremenilnim dokazom, navedeno pa zagotavlja, kljub odsotnosti formalnega zapisnika o zasegu, obema obtožencema uresničevanje pravice do učinkovite obrambe.
Zapisnik o zasegu lahko predstavlja dokazno sredstvo za ugotavljanje pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi s pridobivanjem obremenilnih dokazov, vendar pa njegova odsotnost ne terja neizpodbojne domneve, da so bili dokazi pridobljeni na nedovoljen način.
Odločitev o 70 % razbremenitvi toženkinega zavarovanca temelji na ugotovitvah, - da voznik avtobusa ni kršil cestnoprometnih predpisov, - da je voznik opazil tožnico, da teče po pločniku, a je lahko utemeljeno pričakoval, da ne bo nenadoma stopila na vozišče, - da je voznik takoj, ko jo je zaznal, pravilno izvedel manever zaviranja in umikanja v levo, a trka ni mogel preprečiti, - da voznik ni bil dolžan (že v trenutku, ko je zagledal tožnico) zmanjšati hitrosti pod 5 km/h, - da tožnica kot peška ni smela hoditi po vozišču in še manj nenadoma stopiti nanj, - da je s svojim ravnanjem kršila tretji odstavek 83. člena ZPrCP, - da je bilo njeno ravnanje nepremišljeno, skrajno neskrbno, izjemno tvegano ter življenjsko nevarno in ga njena pozornost, usmerjena na lovljenje avtobusa, ne more opravičiti.
Ovrednotenje tožničinega prispevka (70 %) ima oporo v stališčih sodne prakse o razporeditvi odgovornosti v primerih, ko upravljavcu motornega vozila ni bilo dokazano neskrbno ravnanje. V teh primerih je bil prispevek oškodovanca (pešca) ovrednoten v deležu 70 ali 80 %, v nižjem deležu, a še vedno 60 %, pa le v primeru, ko je bil oškodovanec otrok, ki mu ni (bilo) mogoče očitati neskrbnosti, in v situaciji, ko voznikovo ravnanje ni bilo brezhibno, a v primerjavi z neskrbnostjo oškodovanca minorno.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da postopek na podlagi predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni predstavlja nujno zadevo v skladu s 1. točko tretjega odstavka 83. člena ZS, saj gre za postopek v zvezi z izvrševanjem kazni zapora.
OZ člen 462, 462/1, 465, 468, 468/1, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1.
jamčevalni zahtevek - izpolnitev pogodbe - rabljeno vozilo - stvarna napaka - odprava napake na stroške prodajalca - primeren rok za odpravo - kumulativnost pogojev - prekluzivni rok za grajanje napak - servis vozila - nedopustne pritožbene novote - opustitev zaslišanja prič - nepotreben dokaz
Nepomembni so pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica graja ugotovitve o njeni (ne)skrbnosti ob nakupu vozila. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi napako ocenilo za očitno in s tem takšno, da bi jo tožeča stranka morala opaziti pri pregledu vozila in poizkusni vožnji. Skrbnost je omenilo le v zvezi z ugotovitvijo, da bi tožeča stranka, ki se poklicno ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, na servisnih listkih morala opaziti zapis o morebitnem popravilu motorja. To lahko velja le za primer, če bi tak zapis obstajal, kar pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087958
SZ-1 člen 25a, 29, 29/2, 29/4, 29/5. SZ-1E člen 41. ZKN člen 99, 99/2.
etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - delitev stavbe - razveljavitev sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - posli rednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V pritožbenem postopku ni sporno, da soglasje etažnih lastnikov za delitev stavbe ni bilo doseženo. Ker sklep o delitvi stavbe ni bil veljavno sprejet in zato ne velja, predlagatelj ne more zahtevati njegove razveljavitve.