državni tožilec - ocena tožilske službe - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, da bo zaradi prenehanja državnotožilske funkcije ogrožena njena eksistenca in eksistenca njenih otrok, konkretne škode, ki bi ustrezala zakonskim merilom, ni izkazala. Tožeča stranka, razen posplošenega zatrjevanja, k tožbi ni priložila nobenega dokaza o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njene družine, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati o težko nadomestljivi škodi za njeno preživljanje, oziroma za preživljanje njenih družinskih članov.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - mladoletnik brez spremstva - načelo največje otrokove koristi - resna škoda
Obstaja tako izrazit dvom v to, ali je tožnik res postal že polnoleten, da se je sodišče odločilo, da zaradi dvoma šteje, da je tožnik mladoletna oseba, saj več dokazov govori v prid njegovi mladoletnosti, kot pa v prid temu, da je polnoleten.
Ne glede na to, da je navedeno, da najbolj uporabljena cesta, ki prečka okraj Nawur, velja za varno, sodišče ocenjuje, da nikakor ni primerno za 15 let starega mladoletnika brez spremstva, da gre sam na tako pot, saj ga po vrnitvi v Kabul tam ne bi nihče čakal, da bi ga pospremil, saj s starši nima niti več kontaktov. Tožnik kot mladoletnik brez spremstva, ki s starši sploh nima stikov in katerega starost je sodišče ocenilo na približno 15 let, bi lahko bil ob vrnitvi v kraj, kjer je prej živel, izpostavljen resni in individualni grožnji za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih, saj bi bil po mnenju sodišča kot mladoletnik na poti domov lahko žrtev ugrabitve ali napadov, kar po mnenju sodišča ustreza pojmu resne škode iz 3. alineje 28. člena ZMZ-1.
Odločitev sodišča v obravnavani zadevi temelji na presoji narave javnega razpisa. Sodišče namreč meni, da so materialni okvir odločanja določbe Javnega razpisa, ki v konkretnem primeru temelji na določbah Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 - 2013. Pred objavo Javnega razpisa tako tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic in upravičenih pričakovanj. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele s (pravnomočno) odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - podjemna pogodba
Sodišče navodil in nadzora, kot izvajanje Koncesijske pogodbe, po kateri mora tožeča stranka zagotavljati vodenje pristanišča, koordinacijo dejavnosti za nemoteno opravljanje prekladalnih storitev, skladiščenje in hrambo ter notranje premike blaga znotraj pristanišča, kot tudi druge aktivnosti, ki se nanašajo na varovanje pristanišča, varstvo in zdravje pri delu ter varstvo okolja, ne šteje kot delo pod nadzorom oziroma po navodilih v smislu prvega odstavka 163. člena ZUTD.
Delo delavcev je treba ocenjevati po dejanski vsebini medsebojnih razmerij in ne zgolj po vsebini pogodbe. Sodišče v tem delu soglaša s toženo stranko, da je tožeča stranka, kljub drugačnim določilom pogodbe, izvajala nadzor in dajala navodila delavcem družbe A., d.o.o. tudi glede izvedbe storitve.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova - denarna kazen
Sodišče pri odločanju o zadevi ni moglo upoštevati tožbenih navedb, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost odločbe, katere izvršitev je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena (izvršilnega naslova), saj bi tožeča stranka lahko svoje pravne koristi v zvezi z izvršilnim naslovom uveljavljala v pravnih sredstvih zoper to odločbo. Kot izhaja iz upravnega spisa teh ugovorov ni uveljavljala in je tako le ta postala dokončna in pravnomočna. S tem pa je bilo pravnomočno odločeno, da je tožeča stranka z v izreku inšpekcijske odločbe navedenimi delavci opravljala dela na način, ki vsebuje elemente delovnega razmerja.
kmetijsko okoljska plačila - pogoji za dodelitev sredstev - obtežba kmetijske površine z živino
Plačilo za trajno travinje je vezano na travojede živali, ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave oziroma predelave in se obračuna za površino trajnega travinja, ki dosega povprečno letno obtežbo najmanj 0,5 GVŽ na ha trajnega travinja. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da tožnik tako postavljenega pogoja ne izpolnjuje. Tožnik se s takim zaključkom ne strinja in v tožbi, enako kot v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, trdi, da tožena stranka pri izračunu povprečne letne obtežbe ni upoštevala živali, ki so se v času pregledov na presečne datume pasle na planini. Sodišče ugotavlja, da se tožena stranka do teh tožnikovih navedb ni opredelila, pač pa tako v drugostopenjski odločbi kot tudi v odgovoru na tožbo le pojasnila način izračuna, pri tem pa se sklicevala na podatke iz Centralnega registra govedi po stanju na dan 1. februar tekočega leta in štiri reprezentativne naključno izbrane datume. Glede na tako obrazložitev ni jasno, ali je pri izračunu povprečne letne obtežbe upoštevala le tiste živali, ki so se nahajale znotraj meja kmetijskega gospodarstva ali tudi tiste, ki so se, kot trdi tožnik, v času pregledov na presečne datume pasle na planini (in kolikor teh ni upoštevala, zakaj tega ni storila).
V skladu z načelom zaupanja v pravo se pravnim subjektom ne sme arbitrarno poslabšati pravnega položaja s stopnjevanjem obveznosti za naprej. Pri presoji utemeljenosti in sorazmernosti posega je treba upoštevati, da načelo zaupanja v pravo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam. Posameznik se torej ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis ne bo spremenil.
turistična taksa - odmera turistične takse - počitniško stanovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi po eni strani izhaja iz uradne evidence GURS-a in tožnici turistično takso odmeri za vsako posamezno stanovanje (za eno stanovanje turistične takse ne odmeri, ker upošteva, da v njem prebiva zunajzakonski partner tožnice, odmeri pa jo za drugi dve stanovanji z upoštevanjem, da se je med letom v objekt preselila tudi tožnica), iz česar izhaja, da je prvostopenjski organ vsako stanovanje (oziroma dve od treh) štel kot počitniško stanovanje. Po drugi strani pa je iz (nadaljnje) odmere razbrati, da je organ tožničino nepremičnino obravnaval kot celoto, saj je zaključil, da tožnica po prijavi stalnega prebivališča na tem naslovu, ni več zavezanka za plačilo turistične takse za nepremičnino v celoti, saj "obravnavanega objekta ne gre več obravnavati kot počitniškega".
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - zavrženje vloge
Po presoji sodišča je, ob upoštevanju nespornih dejstev, da je sodba Okrajnega sodišča v Piranu, ki je v tej zadevi nadomestila sklenitev pravnega posla, postala pravnomočna dne 19. 2. 2008, potrebno zavreči iz razloga tretje točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za veljavnost vsakega pravnega posla (tudi v primeru, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodba, s katero revident iztoži sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) je določena naknadna odobritev upravne enote. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da tudi za tožečo stranko velja določba prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v 60-ih dne po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, torej po poteku 30 dnevnega roka za sprejem ponudbe, ki teče od dneva, ko je ponudba objavljena na oglasni deski.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - globa
Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na izvršilni naslov ni upošteven. Niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja izvršilnega naslova ter ali je potrditev o izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal.
ZUP člen 80, 80/1, 80/2. - člen 8. ZGO-1 člen 3a, 3a/2. ZPNačrt člen 14, 14/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost projekta s prostorskim aktom - exceptio illegalis - zapisnik - javna listina
Tožnik niti ne navaja, da zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbami ZUP ali da je h kakšnemu njegovemu delu dal pripombo, temveč zgolj to, da iz njega "nikjer ne izhaja navedba, da se podpisnik tudi strinja z njegovo vsebino". Take vsebine pa določbe ZUP, ki se nanašajo na sestavljanje zapisnika in njegovo vsebino, ne predpisujejo oziroma ne določajo kot pogoj za veljavnost zapisnika. Zato odsotnost take navedbe sama po sebi še ne pomeni, da bi zapisnik ne bil sestavljen v skladu z določbami ZUP oziroma da v postopku ne bi imel pomena.
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da pravna ureditev ne daje podlage za graditev enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, če gradnja takih objektov ni izrecno dovoljena s prostorskim aktom. Objekt, ki s prostorskim aktom ni določen kot možen poseg v prostor, je torej postavljen v nasprotju z njim in posledično tudi v nasprotju z drugim odstavkom 3.a člena ZGO-1.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 10, 10/1-2, 12, 12/2-4. ZSVarPre člen 11, 11/1. ZZZDR člen 123, 123/1, 123/2.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - družinski član prosilca - subvencija - otroški dodatek
ZZZDR določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti (prvi odstavek 123. člena), če se otrok redno šola pa tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti (drugi odstavek istega člena). Pri tem zakon ne določa nobenih nadaljnjih okoliščin, ki bi v zvezi z nadaljnjim šolanjem lahko vplivale na dolžnost preživljanja neglede na otrokovo starost, zato je toženka tudi po presoji sodišča ravnala pravilno, ko tožničine starejše hčere, ki je že dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.
Po veljavni zakonodaji je treba tudi kmetijske subvencije upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017 odločilo, da sta člena 152 in 156.a ZGO-1 v neskladju z Ustavo ter naložilo Državnemu zboru, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS. Poleg tega pa je določilo tudi način izvršitve navedene odločbe, in sicer prav zato, da do odprave ugotovljene protiustavnosti ne bi prišlo do nadaljnjih nedopustnih posegov v pravico do spoštovanja doma. Določilo je, da imajo do odprave ugotovljene protiustavnosti posamezniki zoper dokončen sklep o zavrnitvi odloga izvršbe iz 156.a člena ZGO-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, da vložitev predloga za odlog izvršbe iz 156.a člena ZGO-1, vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe iz 156.a člena ZGO-1 in vložitev tožbe na Upravno sodišče zadržijo izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve gradnje, in da se sme izvršba odložiti večkrat. To pomeni, da je Ustavno sodišče varstvo pred nedopustnimi posegi v pravico do spoštovanja doma, do katerih bi lahko prišlo v gradbenih inšpekcijskih zadevah, v obdobju do odprave ugotovljene protiustavnosti umestilo v fazo izvršitve inšpekcijske odločbe, oziroma da je kot sredstvo te zaščite določilo odlog izvršbe. Kljub ugotovljeni protiustavnosti 152. člena ZGO-1 torej v tem prehodnem obdobju ni ovire za izdajo inšpekcijskih odločb na podlagi navedene zakonske določbe, inšpekcijski zavezanec pa lahko zaščito pred nedopustnimi posegi v svojo pravico do spoštovanja doma doseže z zahtevo za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1, po potrebi tudi večkrat zapored. V zvezi s to zahtevo mu je na voljo tudi sodno varstvo, v okviru katerega bo sodišče lahko presojalo sorazmernost posega. 152. člen ZGO-1 v vmesnem obdobju, do odprave ugotovljene protiustavnosti, ostaja zakonska podlaga za izdajo inšpekcijskih odločb v primerih nelegalnih gradenj.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - eventualna kumulacija
Edini razlog, ki ga toženka v izpodbijani odločbi navaja je, da priznana nagrada "zajema tako sestavo in vložitev tožbe na ugotovitev obstoja lastninske pravice kot sestavo in vložitev tožbe zaradi izstavitve zemljiško-knjižnega dovolila". Taka obrazložitev ne ustreza določbam prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se pri odločanju o BPP uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP. Po teh določbah mora namreč obrazložitev med drugim obsegati razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (šesta točka prvega odstavka), iz prej povzete obrazložitve izpodbijane odločbe pa smiselno izhaja zgolj to, da toženka ni v celoti ugodila tožnikovemu zahtevku, ne pa tudi zakaj.
Toženka je sicer razloge za svojo odločitev navedla v odgovoru na tožbo, vendar na ta način ni mogla sanirati pomanjkljivosti izpodbijane odločbe, kakršna je bila izdana in kakršna je predmet preizkusa v upravnem sporu.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - med gradnjo nastale spremembe - neskladna gradnja
Ugotovitvam organa, da gre v tem primeru za med gradnjo nastale spremembe, ki vplivajo na bistveno zahtevo mehanske odpornosti in stabilnosti, tožnik v tožbi vsebinsko ne oporeka, temveč uveljavlja le, da je mogoče tem bistvenim zahtevam zadostiti z izvedbo dejanj, ki ne posegajo v konstrukcijo objekta.
Za zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja zadostuje, da gre za spremembo posebej kvalificiranega pogoja oziroma elementa, to je tistega, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je sprožil ta upravni spor z namenom, da se ugotovi, da tožena stranka vloge ni poslala pristojnemu organu in da se ji odredi, da to stori oziroma da vlogo zavrže, če ne more ugotoviti, kateri organ je pristojen. Iz tožbenega zahtevka je torej razvidno, da želi tožnik doseči, da bi tožena stranka vlogo obravnavala v skladu z procesnimi določili, iz česar je mogoče sklepati, da je namen tožnika s to tožbo doseči ugotovitev nepravilnosti ravnanja in pa to, da sodišče odredi toženi stranki, kako naj z vlogo ravna. Iz navedenega razloga sodišče tožbe tudi ni poslalo socialnemu sodišču v obravnavanje, saj tožnik s tožbo ne zahteva, naj se odloči o sami pravici. Iz prilog k tožbi je razvidno, da je tožnik tako vlogo z dne 23. 5. 2016 kot tudi vlogo z dne 23. 5. 2017 posredoval tudi nekaterim drugim nepristojnim organom, ki pa so ti isti vlogi odstopili pristojnemu organu. Torej je organ poskrbel za to, da je obe vlogi dobil stvarno pristojen organ in tožnik je to vedel, saj je oba spremna dopisa priložil k tožbi, zato ne more imeti pravnega interesa, da s posebno tožbo zahteva, da isti vlogi še drug organ, v tem primeru tožena stranka, odstopi stvarno pristojnemu organu.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 29/3, 30, 34, 37.
odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - pogoji za odlog - dohodek na družinskega člana - odpravnina
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da za družinskega člana štejeta tožnik in njegova mati, ter ob upoštevanju njunih prihodkov pravilno ugotovil tudi, da povprečni mesečni dohodek tožnika in matere v relevantnem obdobju za odločitev znaša 1.008,22 EUR. Navedeno pomeni da je presežena višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki po zakonu, ki ureja socialno varstvo, od 1. 8. 2015 znaša 270,82 EUR. Tožnik zato pogojev za odpis davčnega dolga po 37. členu Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 ne izpolnjuje.