ZDR člen 7. URS člen 49, 49/2, 74, 74/1, 49, 49/2, 74, 74/1.
konkurenčna klavzula
S konkurenčno klavzulo se, ne glede na to, ali je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi ali v civilni pogodbi, varujejo ustavne pravice pogodbene stranke, v katere korist je dogovorjena, omejuje pa ustavne pravice nasprotne stranke. S podpisom takega dogovora se nasprotna stranka začasno odpove (začasno dopusti omejitev) svoji ustavni pravici do proste izbire zaposlitve, ki jo zagotavlja URS v 2. odstavku 49. člena ter svobodni gospodarski pobudi, zagotovljeni v 1. odstavku 74. člena URS. Pri tem je pomembno to, da navedeni ustavni pravici po URS nista omejeni le na določen krog oseb, npr. na delavce v delovnem razmerju, ampak ju URS zagotavlja vsakemu človeku. To pomeni, da sta v konkretnem primeru zagotovljeni tudi prevzemniku dela kot stranki pogodbe o delu.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja
Ob sklenitvi delovnega razmerja podana izjava o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja brez vpisanega oz. sporazumno dogovorjenega datuma ne more biti zakonita podlaga za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Izjava delavca, v katero bistveni podatek (datum prenehanja delovnega razmerja) enostransko, brez soglasja delavca, vpiše delodajalec, je nična, saj nasprotuje temeljnemu pravnemu in moralnemu izhodišču, da vse bistvene elemente pravno zavezujoče izjave določa podpisnik izjave (103. člen ZOR)
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tudi tekom postopka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj, višino ali zapadlost tožnikove terjatve, prav tako pa tudi ni zatrjevala niti dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo.
ZST člen 4, 26, 26-4, 4, 26, 26-4. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
plačilo sodne takse
1. Po določbi 1. odst. 180. čl. ZPP je potrebno tožbi, ki mora kot vsaka druga vloga vsebovati določena dejstva in dokaze, priložiti tudi potrdilo o plačilu sodne takse. Navedena določba pomeni realizaciijo določbe 4. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. RS, št. 1/90 - 70/00), po kateri nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči sodišču. Če taksni zavezanec ob njeni vložitvi ne predloži potrdila o plačilu takse, pošlje sodišče v skladu z določbo 4. tč. 26. čl. ZST taksnemu zavezancu opomin, da v 15 dneh od njegove vročitve plača dolgovano takso, pri čemer mora v takšnem primeru poravnati še takso za opomin. 2. Ker je tožnik dne 26.4.2001 prejel opomin za plačilo takse za tožbo, takso pa je nakazal na žiro račun sodišča dne 3.5.2001, je bila taksa plačana v roku, zaradi česar je sodišče zmotno odločilo, da taksa ni poravnana in v tej posledici zmotno štelo, da je umaknil tožbo.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker izpodbijana odločba nima razlogov o odmeri stroškov, tako da je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sicer navedlo, da odločitev temelji na določilih 154. in 155. člena ZPP, da je stroške odmerilo po specificiranem stroškovniku in skladno z odvetniško in taksno tarifo. Vendar pa se ni opredelilo do posameznih stroškovnih postavk, ker iz stroškovnika tožeče stranke, prdloženega na glavni obravnavi z dne 26.1.2000 (na listovni številki 51), ni razvidno, katere stroške in v kakšnem obsegu je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo.
vročanje - vpis v register - pošiljanje po pošti - pogodba o prenosu - izmikanje vročanju pošiljk
Pravnim osebam se sodna pisanja vročajo na naslovu, navedenem v registru. Če vročitev na v registru navedenem naslovu ni možna, se opravi nadomestna vročitev s pustitvijo obvestila na naslovu, ki je naveden v registru. Pogodbeni prenos naslova je razmerje med dolžnikom in pošto, ki ne vpliva na pravilnost nadomestne vročitve s pustitvijo obvestila in fikcijo prejema po 2. in 4. odst. 141. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Zatrjevano neizpolnjevanje pogodbe s strani pošte je stvar morebitne odgovornosti sopogodbenika, ne pa razlog, ki bi vplival na pravilnost vročitve sodnega pisanja. Za nadomestno vročitev s fikcijo prejema pošiljke po 141. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ni potrebno, da se stranka izmika vročitvi, temveč zadošča objektivno dejstvo, da stranki na naslovu, vpisanem v sodni register, ni možno vročiti pisanja.
ZPP člen 141, 141/1, 141/2, 141/3, 141, 141/1, 141/2, 141/3.
vročitev sodbe - pravilna vročitev
Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka v zvezi s pravilnostjo vročitve sodbe, zato ni mogoče presoditi, ali je bila vročitev sodbe pravilna. Od pravilnosti vročitve je odvisna tako odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kakor tudi odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo.
Spor zaradi izbire kandidata je spor o sklenitvi delovnega razmerja, za katerega delavec sodne takse ne plača. Tako tožnik ni bil zavezanec za plačilo sodne takse in je sodišče nepravilno uporabilo določbo 4. odst. 180. člena ZPP, ko je štelo, da je tožba umaknjena.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka
V pritožbi proti sklepu o mirovanju postopka in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedeni predlog tožeče stranke, da se nadaljuje postopek, je del pritožbe oziroma del predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je podan kot predlog pritožbenemu sodišču oziroma kot predlog prvostopnemu sodišču, naj se sklep o mirovanju postopka razveljavi oziroma predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in nadaljuje s postopkom. To ni pravi predlog, da se nadaljuje postopek, ki miruje, v smislu 2. odstavka 210. člena ZPP.
razpolaganje z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižna listina - odpis parcel
S prodajno in z darilno pogodbo je prejšnja lastnica dvakrat razpolagala z delom parcele št. 47/1. Tožnica ima močnejšo pravico, ker je prva dobroverno kupila sporni del parcele in jo prevzela v posest, kot toženec, ki je kasneje nedobroverno pridobil nepremičnino z darilno pogodbo in izposloval vpis v zemljiško knjigo. Toženec celo izrecno priznava tožnici lastninsko pravico, vendar ustrezne listine ne izda, pri čemer tudi ni sporno, da predstavlja tožničin delež 13/100 parcele št. 47/1. V takih okoliščinah je tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz sedanjega zemljiškoknjižnega vložka (kjer so še druge toženčeve parcele) in vpis te parcele v drug vložek (126. čl. ZZK). Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, da mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100, ne nasprotuje navedenemu, saj takšno dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. čl. ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100.
Trajno pogodbeno razmerje je tisto, pri katerem je izpolnitev trajna in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem: pogodbena obveznost preneha šele z izpolnitvijo vseh izpolnitvenih dejanj. V takšnem razmerju ni moč vnaprej videti, do kdaj naj izpolnjevanje traja, če ni določen rok - čas trajanja obveznosti. Tožena stranka (dobavitelj električne energije) s trenutkom, ko prejme plačilo za že dobavljeno energijo, mora izvršiti tudi naslednjo dobavo. In drugič, kar je logična posledica pravkar zapisanega, plačilo že dobavljene električne energije je pogoj za nadaljnje dobave. Zaradi izpodbijanih dejanj se stečajna masa ni zmanjšala. S plačilom že dobavljene elektrike je tožena stranka namreč pridobila terjatev na nadaljnje dobave elektrike.
Izpodbijani sklep o trditvah, da del prijavljenih terjatev temelji na sklepih sodišča, nima razlogov, čeprav bi utegnile biti te trditve in predloženi dokazi odločilni za presojo o vprašanju, koga sodišče v stečajnem postopku napoti na postopek zaradi ugotovitve (ne)obstoja prerekane terjatve (prim. 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL). Izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče zato ne more preizkusiti.
Upoštevajoč okoliščine primera pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko naknadno predlaganih dokazov ni upoštevalo, ravnalo v skladu z 286.čl. ZPP. Možna bi bila sicer situacija, da stranka na podlagi (nepričakovane) izpovedi priče predlaga, da se izpoved te priče preveri še s kakšnim drugim dokazom, vendar pa v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ne more uspeti s trditvijo, da brez svoje krivde ni vedela, kaj bo ta priča izpovedovala. Upoštevati je treba, da je tožeča stranka pričo kot ključno pričo predlagala sama; sodelovala je pri zaslišanju priče, a njeni izpovedbi ni oporekala niti ji ni zastavila vprašanj, ki jih izpostavlja v svoji kasnejši vlogi; tega ni storila niti na prihodnjem naroku, temveč še kasneje, ko je tudi obiskala pričo na domu; glede na pričino vprašanje ob koncu njenega zaslišanja, kaj je v zadevi spornega, pa tudi ni prepričljivo tožničino sklicevanje na pričino varstvo interesov drugega. Izvenzakonsko skupnost predstavlja takšna skupnost moškega in ženske, ki se po vsebini ne razlikuje od življenjske skupnosti, kakršna praviloma obstaja med zakoncema: imeti mora svoj zunanji izraz (ki se kaže v skupnem prebivanju, skupnem gospodinjstvu, ekonomski skupnosti) kot tudi notranje (čustveno) razmerje, skratka v očeh okolja (prijatelji, sosedje ipd.) veljata partnerja kot mož in žena. Navedeno je bila torej materialnopravna podlaga sodišču prve stopnje, v okviru katere je moralo ugotoviti vse omenjene elemente izvenzakonske skupnosti. Na vprašanje, ali je obstajala takšna skupnost, pa je treba odgovoriti v vsakem konkretnem primeru posebej ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega razmerja. Pri oceni uspeha dokaznega postopka število oseb, katerim so razmere znane, seveda ni in ne more biti relevantno, temveč katerim osebam so (lahko) določene razmere znane. Tako sosedje sicer ne morejo izpovedovati o elementih izvenzakonske skupnosti intimnega značaja, nedvomno pa lahko izpovedujejo o druženju partnerjev oziroma njunem skupnem življenju. Če pa bližnjim sosedom eden od partnerjev sploh ni znan, je to vendarle pomemben dokaz. Ožjim sorodnikom (staršem) so lahko znani ne le zunanji elementi takšne skupnosti, temveč tudi tisti, intimnejšega značaja.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 339, 339/2-83. ZSReg člen 91.
vpis v sodni register - ničnost - sposobnost biti stranka v postopku - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavanem primeru je predmet spora izbris tožene stranke iz sodnega registra in s tem posredno tudi njena sposobnost biti stranka v tem postopku. V sporu, kakršen je obravnavani, zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka (5. odst. 81. čl. ZPP), nujno vsebuje tudi že odločitev o predmetu tega spora. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, saj niso bili izčrpani argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek iz 41. čl. Zakona o sodnem registru, ki bi, če bi se izkazalo, da je utemeljen, zaradi ničnosti vpisa izbrisa tožene stranke v sodnem registru hkrati pomenil tudi odpravo pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka pri toženi stranki.
Ker je povratnica javna listina, ki izkazuje datum vročitve sodnega pisanja naslovniku, bi tožena stranka v pritožbi lahko izpodbijala v povratnici naveden datum vročitve z dokazovanjem drugega datuma prejema.
Tožeča stranka je bila že z vabilom na narok za glavno obravnavo (list. št. 10) opozorjena, da mora vse dokaze predlagati oziroma predložiti že s pripravljalno vlogo do naroka za glavno obravnavo, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti (primerjaj 453. člen v zvezi s 452. členom ZPP). Tožeča stranka pa je na naroku za glavno obravnavo zatrjevala, da so bile vse zaračunane storitve opravljene in šele na tem naroku predložila pogodbo o opravljanju kontrole bolniškega staleža (priloga A2). Navedeni dokaz je bil sodišču predložen v nasprotju s 452. členom ZPP, zato ga sodišče na podlagi 453. člena ZPP ni smelo upoštevati.
ZIZ člen 15, 290, 290/1, 290/2, 15, 290, 290/1, 290/2.
izvršitelj - odmera stroškov - pritožba
Po določbi 2. odst. 290. člena ZIZ je izvršitelj sicer dolžan voditi evidenco. Vendar glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom zgolj vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, ki bi jo bilo moč umestiti med dejanja izvršbe.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5, 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
smrt dolžnika
Pri umrli fizični osebi in njeni posledični nesposobnosti biti stranka (že ob vložitvi predloga za izvršbo) ne gre za tako pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. in naslednjih členov ZPP.