Ker je upnik izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve opravičil, mu je dolžnik dolžan povrniti stroške, ki so bili za zavarovanje potrebni.
ZOR člen 440, 440/1, 440/2, 899, 899/2, 440, 440/1, 440/2, 899, 899/2.
zavarovanje terjatve - cesija terjatve
Določbe XXVII. Poglavja ZOR se ne uporabljajo za zavarovanje terjatev (2. odstavek 899. člena ZOR). Zato se za taka razmerja uporablja splošni del ZOR.
disciplinski postopek - delavec - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja
Ker tožnik kot natakar ni evidentiral vseh konzumacij na svojo računalniško kartico, ampak jih je evidentiral na račulniško kartico drugega natakarja in ga s tem obremenil, inkaso iz tega časovnega razdobja pa zadržal, je protipravno pridržal višek dnevnega izkupička, torej denarja, ki mu je bil zaupan v zvezi z njegovim delom. S tem je uresničil vse znake očitane hujše kršitve delovne obveznosti - nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ki ima vse znake kaznivega dejanja. Za navedeno kršitev delovne obveznosti pa se mora po pravilniku tožene stranke (obligatorno) izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ker je tožnik s svojim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 246. čl. KZ RS, mu je tožena stranka zakonito izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
ZDR člen 88. ZDSS člen 14, 23, 24, 24/1, 14, 23, 24, 24/1. ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-7. ZPP člen 212, 212.
dokazovanje - delodajalec
Predmet dokazovanja v individualnem delovnem sporu je interni pravilnik o disciplinski odgovornosti. Ta dokaz mora predložiti delodajalec, saj le tako lahko dokaže zakonitost odločb disciplinskih organov.
ZDR člen 5, 5/3, 36c, 36e, 36e/2, 100, 100/1, 100/1-12.
sindikalni zaupnik - trajno presežni delavec
Tudi sindikalni poverjenik je lahko opredeljen za trajno presežnega delavca, saj ne uživa delovnopravne imunitete v vsakem primeru. Ker v konkretnem primeru delavka ni bila uvrščena med presežne delavce zaradi svoje sindikalne dejavnosti, ampak je delodajalec opredelil tožnico za trajno presežno delavko s ponudbo ustrezne zaposlitve, zanjo ni mogoče uporabiti določbe 36. c člena ZDR, ki določa le relativno varstvo določenim kategorijam oseb pred prenehnanjem delovnega razmerja.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11. ZIZ člen 38, 38/1.
izvršilni stroški - predujem za stroške za opravo izvršbe
Sodišče je v sklepu o določitvi predujma dolžno obrazložiti, kako je določilo višino slednjega ter v ta namen konkretizirati opravila izvršbe, za katera je predujem namenjen.
V sporih, ki so se sicer končali po novem ZPP, tožba pa je bila vložena še po ZPP/77 in je stranko v njih zastopal odvetnik, ta ni dolžan predložiti novega pooblastila za vložitev revizije. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi II Ips 565/2000 zavzelo stališče, da se bo 2. odst. 95. čl. ZPP začel uporabljati šele tedaj, ko se bodo začela uporabljati določila o obveznem zastopanju v pravdnem postopku.
ZDR člen 25, 25/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 13, 14.
potovanje na delo - razporeditev delavca v drug kraj
Potovanje tožnice na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom traja 2 uri in 45 minut. V čas za pot na delo in z dela je potrebno upoštevati tudi čas, ko delavec prispe v kraj dela in čaka na pričetek dela oz. čas od zaključka dela do odhoda javnega prevoznega sredstva v kraj delavčevega bivanja. Pot na delo in z dela v obravnavanem primeru traja več kot 3 ure tudi ob predpostavki, da bi tožnica zaradi možnosti predčasnega odhoda z dela ob 14.00 glede na 8 urni delovnik pričela z delom ob 6.00. Tožena stranka bi morala pridobiti tožničino privolitev za njeno razporeditev na delo v drug kraj.
: Po določbi 1. odstavka 17. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPG-97 - Uradni list RS, št. 40/97), se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo presežnih delavcev uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Zato mora delodajalec medsebojno primerjati vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, za katere se zahtevajo enaki pogoji. Ker je tožena stranka ugotavljala trajno presežne delavce na nivoju posameznega delovnega mesta, sklicujoč se pri tem na specifiko dela, ob tem pa ima sistemizirana tudi druga delovna mesta, za katera se zahtevajo enaki pogoji, je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je bil postopek ugotavljanja trajno preežnih delavcev zakonito izveden.
Četudi je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen na podlagi ugovora, ki ga je vložila neupravičena oseba in se je s pravnomočnostjo tega sklepa do tedaj izvršilna zadeva prevesila v pravdo, se eventuelne napake, storjene v izvršilnem postopku, za nazaj ne morejo sanirati in je treba zadevo (vsebinsko) obravnavati v pravdnem postopku.
ZOR člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2. ZPP člen 95, 286, 95, 286.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napake volje - dokazno breme
Da je bila prošnja za sporazumno prekinitev delovnega razmerja napisana pod vplivom grožnje in prevare, mora v sporu dokazati tožnik. Ker tožena stranka ni vplivala na odločitev delavca za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, za katero se je odločil delavec sam, njegov zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Ker je tožena stranka dopustila nastop dela brez predhodnega podpisa pogodbe o zaposlitvi, je bilo zatrjevano delovno razmerje za določen čas sklenjeno nezakonito (v nasprotju z določbo 12. čl. ZDR). Zato se v skladu s 1. odst. 18. čl. ZDR šteje, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas.
negmotna škoda - denarna odškodnina za negmotno škodo - individualizacija odškodnine
sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku šport v življenju veliko pomeni, da je mlad (v času nesreče je bil star 25 let) in da je bil tudi smučarski trener. Prav prikrajšanje tožnika pri aktivnem ukvarjanju s športom je po mnenju pritožbenega sodišča tista njegova individualna posebnost, ki narekuje višjo denarno odškodnino od tistih, ki se sicer prisoja v primerih škodnih dogodkov s primerljivimi anatomskimi in funkcionalnimi posledicami.
Izvršilni naslov je izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo, dolžnika pa sta družbenika te družbe. Po določbi 25. člena ZIZ pa sodišče lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpisom iz sodnega registra dokaže njegov status družbenika. Odgovornost družbenikov je neomejena in solidarna (1. odst. 101. čl. ZGD), kar omogoča upniku, da poljubno terja ali vsakega družbenika posamezno ali nekatere med njimi ali vse skupaj za izpolnitev celotne obveznosti. Družbenik, ki izpolni obveznost družbe, ima regres tako od družbe kot od ostalih družbenikov v skladu z njihovimi notranjimi razmerji.
ZPIZ (1992) člen 224. ZPIZ-1 člen 449. SKPGd člen 50, 50/1. ZPSV člen 2, 3, 4, 5, 6, 7. ZDSS člen 4, 4/1, 4/1-2, 4-2, 5, 5/1-1, 5/1-2. ZPP člen 23, 24.
stvarna pristojnost - spor o dolžini delovne dobe pri delodajalcu - spor o premoženjskih pravicah iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pristojnost socialnega sodišča
Za odločanje o sporu, v katerem tožniki - delavci zahtevajo od delodajalca plačilo davkov in prispevkov zaradi beneficirane delovne dobe, je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS (spor o premoženjskih in drugih pravicah iz delovnega razmerja) oz. po 1. odst. 50. člena SKPG/97 in 224. členu ZPIZ/92 pristojno delovno, ne pa socialno sodišče.
Čeprav tožena stranka ni imela sprejetega posebnega akta, ki bi določal način ocenjevanja delovne uspešnosti, je bilo merilo - ocena učinkovitosti posameznega voznika iz zadnjega leta pred sprejetjem programa - ki je služilo kot podlago za obračun plače, enakopravno uporabljeno za vse delavce, z oceno pa so bili delavci seznanjeni pri vsakokratnem izplačilu mesečne plače. Zato je delodajalec to oceno delovne uspešnosti zakonito uporabil pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev.
narok za glavno obravnavo - glavna obravnava - pogoj
Četudi je sodišče mnenja, da stranka ni izkazala opravičila za svoj izostanek z naroka za glavno obravnavo, mora le-tega predložiti, če ugotovi, da ta stranka ni prejela vabila za glavno obravnavo znotraj roka, določenega v 2. odst. 280. člena ZPP.