V obravnavanem primeru je tožbeni zahtevek izpolnila le ena od solidarno zavezanih strank, druga (ki je nastopala v vlogi navadne sospornice) pa se je izpolnitvi zahtevka upirala. Po oceni pritožbenega sodišča se zato ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu (prvotoženi stranki) enak učinek, kot če bi drugotožena stranka ta zahtevek, ki se mu je upirala, sama izpolnila.
nadaljevanje izvršbe - aktivni družbeniki - ugovor novega dolžnika
Za utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje v navedenem delu je zadoščala že njegova ugotovitev, ki niti ni predmet pritožbenega izpodbijanja, da sta bila (tudi) pritožnika družbenika izbrisane družbe in da je upnik pravočasno, v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Uradnem listu RS, predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike (4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod).
ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25/2. ZGD-1 člen 511, 511/1, 511, 511/1.
odgovornost družbenikov za dolgove družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje
Ključnega pomena za presojo spornega vprašanja je dejstvo, da sta bila drugi dolžnik in tretja dolžnica v osnovnem kapitalu družbe udeležena s tako majhnim (praktično zanemarljivim) deležem, da četudi bi hotela, ne bi mogla vplivati na poslovanje družbe. Njun poslovni delež namreč ni predstavljal najmanj desetino osnovnega kapitala, zato nista mogla zahtevati niti sklica skupščine (člen 511/1 ZGD-1, prej čl. 445/1 ZGD), pri čemer je pri presoji njune pasivnosti (glede na zanemarljiv poslovni delež) pomembno tudi to, da je osnovni vložek zanju vplačal prvi dolžnik. Drugi dolžnik in tretja dolžnica torej kot družbenika nista imela (objektivne, pravno relevantne) možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe, zato so brez pomena pritožbene navedbe, da nista ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 3/3, 49/4, 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov - vsebina - prispevki za socialno varnost
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
zasebna tožba – predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj – zasebni tožilec kot upravičeni predlagatelj – ustavna pravica do enakosti pred zakonom
Pritožnik ima prav, ko meni, da pravica za predlaganje posameznih preiskovalnih dejanj pripada tudi njemu kot zasebnemu tožilcu. Kot namreč izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 8.4.2004 opr. št. Up-119/02, je ustavno sodišče, odločujoč o upravičenosti enakega zahtevka, vendar podanega po oškodovancu kot tožilcu, pojasnilo, da je z razlago, da gre pravica iz 431. čl. ZKP le državnemu tožilcu, oškodovanec kot tožilec postavljen v neenakopraven položaj z državnim tožilcem, zaradi česar je kršena pravica iz 2. odst. 14. čl. Ustave. Po mnenju Ustavnega sodišča bi zato sodišče pri razlagi določbe 431. čl. ZKP moralo izhajati iz določb 429 v zvezi s 63. in 186. čl. ZKP ter oceniti, katere od predlaganih preiskovalnih dejanj bi bilo potrebno opraviti. Navedeno razlago moč uporabiti tudi v danem primeru. Kolikor namreč zasebni tožilec po določbi 186. čl. ZKP sme od preiskovalnega sodnika zahtevati preiskavo, potem izhajajoč iz argumentacije navedene ustavne odločbe, ni videti razlogov, da ne bi mogel predlagati tudi oprave posameznega preiskovalnega dejanja, če je od tega dejanja odvisna njegova odločitev o vložitvi zasebne tožbe.
V izvršilnem postopku res velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Izvršilni postopek je v tem smislu res namenjen le realizaciji upnikove terjatve, ki je ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku, vendar pa to ne pomeni nujno, da morajo biti tudi nedenarne obveznosti brez izjeme izpolnjene dobesedno tako, kot se glasijo, ampak je treba ustrezno upoštevati tudi namen, ki naj se doseže z izpolnitvijo obveznosti.
mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - nadaljevano kaznivo dejanje
Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvršitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, vendar mora biti pri tem obdolženemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo.
ZIZ člen 55, 55/1-8. OZ člen 280. ZPP člen 406, 406/1, 409.
izterjava zapadle preživnine – pravilna izpolnitev obveznosti – neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi – izjava mladoletnega otroka
1. Izvršilni postopek zaradi izterjave zapadle preživnine ni ne zakonski spor in tudi ni spor iz razmerij med starši in otroki.
2. Do polnoletnosti otrok ima proti dolžnici pravico terjati plačilo preživnine v imenu otrok zakoniti zastopnik, ki sta mu mladoletna otroka dodeljena v varstvo in vzgojo in le izpolnitev njemu je pravilna izpolnitev preživninske obveznosti.
dovolitev izvršbe - prehod terjatve - pogodba o odstopu terjatve - po zakonu overjena listina
Ker upnik ni predložil verodostojne listine, iz katere bi izhajala tako upnik kot tudi dolžnik, pogodba o odstopu terjatve pa ne izpolnjuje pogojev po I. odstavku 24. člena ZIZ, ni bilo mogoče v celoti ugoditi upnikovemu predlogu za izvršbo.
Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno uporabilo določbo 1.odst. 318.čl. ZGD-1, saj je več kot očitno, da revizor posebne revizije (členi 318-321 ZGD-1) ne more opraviti, če sploh ne ve, kateri posli družbe so predmet njegovega revidiranja. O tem vprašanju revizor ne more odločiti po lastni presoji, temveč zgolj na podlagi celovitega in konkretno opredeljenega skupščinskega sklepa o imenovanju posebnega revizorja (oziroma sodnega sklepa, če skupščina predlog o imenovanju posebnega revizorja zavrne - člen 318/2 ZGD-1).
predpogodba - prodaja nepremičnine - prekluzivni rok
Rok, določen v 5. odst. 45. čl. ZOR (5. odst. 33. čl. OZ) je prekluzivni rok. Na prekluzivni rok pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (glej 274. čl. ZPP).
najemna pogodba - večstanovanjska stavba - subsidiarna odgovornost - poslovodstvo brez naročila
Sklicevanje tožene stranke v pritožbi na določilo 24. čl. Stanovanjskega zakona je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno. V konkretnem primeru namreč sodišče prve stopnje zahtevku tožeče stranke ni ugodilo zato, ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o storitvah, ampak na nepogodbeni podlagi, to je na podlagi poslovodstva brez naročila (223. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR). V takem primeru pa so določila Stanovanjskega zakona, ki govorijo o pogodbenem razmerju med lastnikom in najemnikom, že zato neuporabna.
ZOR člen 154. URS člen 26. ZPP člen 154, 157. ZP člen 37, 37/3, 168, 168/2.
protipravno ravnanje državnega organa - odvzem avtomobila - nadomestitev vrednosti - stroški postopka - navedba vrednosti spornega predmeta
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava odločitev organa še ni protipravna. V sodni praksi je enotno stališče, da pravno stališče, ki ga sprejme določen organ na določeni stopnji odločanja in ki se kasneje po odločitvi inštančnega organa izkaže kot nepravilno, samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja.
Predmet izpolnitve obveznosti oz. dolgovana stvar po kupoprodajni pogodbi je nepremičnina – stanovanje, pri čemer se izročitev opravi s primopredajnim zapisnikom (5.čl. pogodbe), ne pa s ključi, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno pa predmeta obveznosti, ki je stanovanje, ni mogoče sprejeti v sodni depozit, saj sama narava predmeta obveznosti to ne dopušča.
oporoka - lastnoročna oporoka - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Res je sicer, da je pokojna v nadaljevanju spremenila svojo poslednjo voljo, ki jo je izrazila v obliki sodne oporoke z dne 15.04.1988, ko je kasneje sestavila lastnoročno oporoko, s katero je med drugim kot dediče še preostalega premoženja (s katerim ni razpolagala v izročilni pogodbi z dne 07.01.1985) določila prvo in drugotoženo stranko. Vendar pa ta okoliščina, na katero se tožeči stranki ponovno sklicujeta v pritožbi, nima vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj ima zapis poslednje volje z dne 15.04.1988 naravo oporoke in ne dvostranskega pravnega posla oziroma dodatka k izročilni pogodbi med tožnikoma in pokojno.
odlog izvršbe na predlog tretjega - obstoj pravice na predmetu izvršbe
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo s strani tretjega predložene listine in ugotovilo, da je tretji obstoj pravice v skladu s citirano zakonsko določbo (73. člen ZIZ) izkazal.
odškodninska obveznost - predpostavke odškodninske obveznosti - protipravnost - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - svoboda izražanja
Toženka s tem, ko je medijem posredovala izjave o zdravljenju svoje hčere - o domnevno nestrokovnem posegu tožnika, ni prestopila meje svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS in ni s tem nedopustno posegla v tožnikovo čast in dobro ime.