Del opisa obdolžencu očita, da je neupravičeno in brez privolitve snemal drugega in s tem občutno posegel v njegovo zasebnost, kar naj bi povzročilo njegovo javno prepoznavnost, kar pa iz konkretnega opisa kaznivega dejanja ni razvidno. Zgolj slikovno snemanje določene osebe brez njene privolitve še ne predstavlja protipravnega ravnanja, ampak mora biti poseg v zasebno sfero takšen, da vsebina posnetka prizadene posameznika ter izdaja karkoli iz njegovega osebnega življenja oziroma ga žali ali smeši.
izredna denarna socialna pomoč – materialna ogroženost
Ker je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahteve za dodelitev izredne denarne socialne pomoči v povprečju prejel plačo v višini skoraj dveh minimalnih plač, njegovo preživetje ni bilo ogroženo, zato ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL0055553
ZPP člen 133, 142, 142/6, 318, 318/2, 318/2-3, 133, 142, 142/6, 318, 318/2, 318/2-3. OZ člen 7, 10, 39, 40, 86, 7, 10, 39, 40, 86.
zamudna sodba - odsvojitev poslovnega deleža - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - sklepčnost tožbe - vročanje na sedežu družbe
Načeloma je treba pogodbe vzdržati v veljavi. Le izjemoma, če ni mogoča nobena druga sankcija, je treba presojati, ali so izpolnjeni pogoji za ničnostno sankcijo. Pri trditvah tožeče stranke se je treba omejiti na to, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev sklenjena za ceno 20.000,00 EUR, kar je pravno pomembno za odločitev v tem sporu glede sklepčnosti tožbenih navedb, na podlagi katerih bi lahko bilo mogoče materialno sklepanje o ničnosti omenjene pogodbe. Le zaradi morda (prenizke) vrednosti prodanega poslovnega deleža tožeče stranke pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev še ne more biti nična.
Postopek izvršbe pravnomočnega in izvršljivega plačilnega naloga je popolnoma ločen in zato tudi neodvisen od rezultata kazenskega postopka. Zaradi tega oprostilna oz. Zavrnilna kazenska sodba v ničemer ne spreminja, odpravlja ali razveljavlja v drugem sodnem postopku ugotovljeno obveznost plačila dolga dolžnice nasproti upniku. Glede na to, da dolžnica ni zatrjevala dejstev, ki bi izvršbo na podlagi izvršilnega naslova preprečevala, je tak ugovor neobrazložen.
ZSReg člen 40, 40. ZGD-1 člen 402, 424, 425, 429, 576, 576/2, 576/3, 425, 429, 576/3, 576, 576/2, 402, 424.
gospodarsko interesno združenje - izbris iz sodnega registra - skrajšani postopek
V primeru izbrisa po skrajšanem postopku je likvidacijski postopek nadomeščen z notarsko overjeno izjavo članov, da prevzemajo morebitne obveznosti do upnikov. Zato zakonodajalčev namen ni bil tak, da bi se moral tudi ob izostanku premoženja, terjatev in upnikov izvesti postopek rednega prenehanja po določilih 402. do 424.čl. ZGD-1.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vezanost pravdnega sodišča na odločitev prekrškovnega sodišča
V skladu s 14. členom ZPP je sodišče v primeru, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano zgolj na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pravdno sodišče pa v ničemer ni vezano na odločitev sodišča v prekrškovnem postopku niti glede pravnomočne odločitve o obstoju prekrška, kaj šele na odločitev o ustavitvi postopka zaradi pomanjkanja dokazov.
predlog za preložitev naroka - obravnavanje pred sodiščem - zaslišanje strank
Skoraj dva meseca staro zdravniško potrdilo ne izkazuje toženčeve nesposobnosti udeležiti se glavne obravnave. Toženec je imel možnost vsa dejstva in dokaze navesti pisno v ugovoru in pripravljalnih vlogah, katerih dokazov ni mogel predlagati in katerih dejstev navesti, pa v pritožbi tudi ni konkretiziral.
izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbenik – manjšinski družbenik
Kljub dejstvu, da je imela v izbrisani družbi le poslovni delež v višini 10 %, pa ji je že ta delež omogočal, da uveljavlja pravice v izbrisani družbi kot manjšinski družbenik.
Zakon ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, ne določa npr. da za vpis deklaratorne narave zadošča zgolj izpolnitev formalnih pogojev oz. predpostavk. In ker takšnega določila v njem ni, je treba soglašati s pritožnico v delu, v katerem zatrjuje, da morajo biti tudi za vpis spremembe družbenika, za katerega ni sporno, da gre za deklaratoren vpis, izpolnjene tudi materialne predpostavke.
S priposestvovanjem je mogoče služnost pridobiti le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Za pravilno uporabo materialnega prava glede priposestvovanja služnosti je potrebno ugotoviti tudi kako se je izvrševala služnostna pravica vožnje z motornimi vozili, v kakšnem obsegu in kako dolgo, saj lahko le na podlagi teh dejstev sodišče ugotovi, kakšna služnost vožnje z motornimi vozili je bila priposestvovana – za kmetijsko rabo, stanovanjsko rabo, rabo vikenda ali kaj drugega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblastilo - zagovor
Zakoniti zastopnik delodajalca lahko drugo osebo pisno pooblasti za izvedbo celotnega postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vključno s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšno pooblastilo je pravno veljavno, prav tako izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je pravica delavca, ki jo lahko izkoristi ali ne, delodajalčeva obveznost je le, da mu zagovor omogoči. Ker je tožena stranka storila vse, kar je potrebno, da bi tožniku zagovor omogočila (vročitev pisne obdolžitve, vabila na zagovor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZIP člen 20, 20a, 20a/2, 20, 20a, 20a/2. ZIZ člen 17, 21, 22, 17, 21, 22.
izvršilni naslov - vezanost - stroški postopka - zamudne obresti - uporaba zip
Načelno je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko sodišče dovoli izvršbo samo za izterjavo tistega, kar je upniku priznano s pravnomočno sodno odločbo. Vendar pa je kljub sklicevanju na določbe ZIP, prvostopenjsko sodišče spregledalo določbo II. odstavka 20a. člena ZIP, po kateri je lahko sodišče v primeru, če so v izvršilnem naslovu določeni tudi stroški postopka, na predlog upnika naložilo dolžniku tudi plačilo zamudnih obresti od tako določenih stroškov. Sicer je od uveljavitve ZIZ dalje potrebno uporabljati ZIZ, vendar, ker se je o upnikovem predlogu za izvršbo, skupaj z njegovim zahtevkom za plačilo obresti od stroškov postopka, ki jih je dolžnik dolžan povrniti po izvršilnem naslovu, odločalo v času, ko je veljal ZIP, ki je izrecno upniku priznaval pravico do spornih zamudnih obresti, je upniku treba to pravico priznati, čeprav se je o teh obrestih na dolžnikov ugovor odločalo v času, ko velja ZIZ.
Tudi če izvedenec ni opravil celotne naloge, ki mu jo je naložilo sodišče pa je v konkretnem primeru vseeno upravičen do povračila stroškov in plačila za delno opravljeno delo.
zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba hipoteke - vpis po uradni dolžnosti
Po določbi čl. 86 ZZK-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, skladno z čl. 88 ZZK-1 pa po zaznambi sklepa o izvršbi, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke za denarno terjatev upnika.
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen, v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (čl. 124 ZZK-1).
ZIZ člen 24, 55, 56, 65a, 24, 55, 56, 65a. ZFPPod člen 35, 35.
vročanje - izbris iz sodnega registra
Ker v spisu ni izkazano, da bi bil pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika pritožnici vročen, tudi, upoštevaje določbe 65 a. čl. ZIZ, pritožničine vloge ni bilo mogoče zavreči.
Uredba št. 1346/2000 člen 2, 2/f, 3, 3/1, 16, 16/1, 17, 17/1, 22, 22/1. ZSReg člen 10, 10/2, 34, 34/1. ZGD člen 416, 416/3. ZGD-1 člen 481, 481/3. ZN člen 48.
vpis spremembe družbenika v register – uvedba glavnega postopka v primeru insolventnosti po Uredbi št. 1346/2000 – prepoved razpolaganja z obstoječim in bodočim premoženjem – priznavanje odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti v vseh državah članicah – čas uvedbe postopka – čas začetka učinkovanja odločbe – vpis zaznambe odločbe v sodni register
Vsaka odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti, ki jo sprejme sodišče države članice, pristojno po 3. čl. Uredbe Sveta (ES), št. 1346/2000, se priznava v vseh državah članicah od trenutka, ko začne učinkovati v državi, v kateri je bil postopek uveden (člen 16/1). Čas uvedbe postopka pomeni čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopka, ne glede na to, ali je odločba dokončna (člen 2/f), pri čemer ima odločba o uvedbi postopka insolventnosti, brez nadaljnjih formalnosti, enake posledice v katerikoli drugi državi članici, kakor jih ima po pravu države, v kateri je bil postopek uveden (člen 17/1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoji za opravljanje dela
Odpovedni razlog nesposobnosti je podan, ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno; v tem primeru je razlog subjektivne narave, ker se izkazuje v odnosu delavca do opravljanja določenega dela. Ta razlog pa je podan tudi, če delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela (določenih z zakonom in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona), zaradi česar delavec ne izpolnjuje ali ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja; v tem primeru je razlog objektivne narave, ker izvira iz spremenjenih pogojev za opravljanje dela, ki so opredeljeni bodisi v zakonu, bodisi v izvršilnem predpisu, ki temelji na zakonu.
Pri tožniku je bil podan utemeljen subjektivni razlog nesposobnosti (nepravilno ocenjevanje naročil študentov), zaradi česar je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga zakonita, čeprav mu naziv visokošolskega učitelja (objektivni razlog) ni bi odvzet.