ZJU člen 24, 24/2, 25, 68, 68/3. ZJU člen 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo
Tožnik je vložil zahtevo za varstvo pravic (da se njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas) še v času trajanja delovnega razmerja. Tožena stranka je na podlagi te zahteve izvedla dvostopenjski postopek, tožnik pa je glede na prejem drugostopne odločbe tožene stranke sodno varstvo uveljavljal pravočasno. Njegova tožba je tako dopustna ne glede na dejstvo, da je od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas do vložitve tožbe preteklo več kot 30 dni.
ZDR člen 42, 126, 130. ZPP člen 153, 243, 249, 254.
plača - prikrajšanje pri plači - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - predujem
Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb strank določilo (drugega) sodnega izvedenca finančne stroke, toženi stranki pa je naložilo, da v roku 15 dni nakaže predujem za stroške sestave izvedenskega mnenja. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom in na naslednji narok za glavno obravnavo ni pristopila, je sodišče prve stopnje o denarnih zahtevkih tožnika pravilno odločilo na podlagi dotedaj zbranih dokazov (predvsem prvega mnenja sodnega izvedenca).
Stranki s sporazumom o razvezi pogodbe o štipendiranju, ki je bil veljavno sklenjen in ga nihče ni izpodbijal, nista zgolj razvezali pogodbe o štipendiranju, temveč sta uredili tudi posledice njene razveze. Dogovorili sta se, da sta stranki prosti vseh pravic in obveznosti, ki bi izvirale iz pogodbe o štipendiranju. Glede na takšen dogovor je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev štipendije, ker se (prvo)tožena stranka po končanem izobraževanju ni pri njej zaposlila, neutemeljen.
plača - prikrajšanje pri plači - invalid III. kategorije - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku po dokončni odločbi o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, pri katerem so upoštevane omejitve iz invalidske odločbe. Za novo delovno mesto mu je določila tudi plačo, to plačo mu je v spornem obdobju izplačevala, tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače pa ni utemeljen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela delavcu ni treba dokazovati, na kakšen način prihaja na delo in kakšni so njegovi dejanski stroški. Za dneve, ko pride na delo (evidenco prisotnosti vodi delodajalec), je upravičen do povračila najmanj v višini stroškov javnega prevoza.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - napake volje - izpodbojnost
Navedbe tožnika, da mu tožena stranka ob izreku mandata direktorja ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ne predstavljajo utemeljenega izpodbojnega razloga v zvezi z novo podpisano pogodbo o zaposlitvi.
ZDen člen 74, 74/2, 78. ZD člen 132. ZTLR člen 36. SPZ člen 41.
prehod zapuščine na dediče - določitev kroga dedičev - dedovanje denacionaliziranega premoženja – vstopna pravica
Ker pred odločanjem o dedovanju denacionaliziranega premoženja sklep o dedovanju po zapustniku ni bil izdan, je treba uporabiti ZD, ki kot trenutek, odločilen da določitev kroga dedičev, določa trenutek zapustnikove smrti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju nevarnega dela, ko se je v navrtano luknjo natekla voda, ki je nato pri zabijanju sider tožniku skupaj z drobnim peskom brizgnila v oko.
OZ člen 140, 154, 154/4, 944, 965. ZOZP člen 7, 20. ZPP člen 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – direktna tožba – zavarovalnica – ugovori zavarovalnice – prirejena prometna nesreča
Proti oškodovancu, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, zavarovalnica z ugovorom o nameščeni prometni nesreči lahko uspe le, če dokaže vnaprejšnji dogovor med voznikom in sopotnikom za tako nesrečo, oziroma sopotnikovo namerno sodelovanje pri prirejanju nesreče.
res iudicata – odločanje o pravnomočno razrešenem razmerju – pripoznava tožbenih zahtevkov - prekoračitev meje procesno veljavnih tožbenih zahtevkov – nedopustno odločanje o spremenjenih tožbenih zahtevkih – ugovor zastaranja – odškodnina – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je z odločanjem o zvišanih tožbenih zahtevkih, ki so jih tožnice uveljavljale iz identičnega škodnega dogodka (in brez trditev o potencialno novo nastali prepovedani škodi), vodilo postopek in odločalo o pravnem razmerju, ki je bilo že razrešeno s pravnomočno sodno odločbo. Navedeno pomeni, da je sodišče kršilo pravilo „res iudicata“ (prvi odstavek 274. v zvezi s 319. členom ZPP), s čimer je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP,
domneva umika tožbe – izostanek tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo - pravico do sodnega varstva
V primeru, ko tožeča stranka ne pristopi na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo, velja domneva umika, če njenih učinkov ne prepreči izjava tožene stranke o nestrinjanju z umikom. Nadaljevanje postopka je torej v takšnem primeru odvisno od volje tožene stranke.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069008
ZIZ člen 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 87, 87/2, 134, 134/1. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
posledice začetka stečajnega postopka – ločitvena pravica – ustavitev izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – zastavna pravica – načelo začetka učinkovanja vpisov
Dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne.
Predlagateljica ni podala predloga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa predlog za vknjižbo izbrisa lastninske pravice nasprotne udeleženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, zato je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim je dovolilo vknjižbo lastninske pravice predlagateljice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, odločalo mimo predloga.
zavrženje tožbe – nagrada za postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - nagrada za redno pravno sredstvo
Toženi stranki priglašenih stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3100 ni mogoče priznati, saj v pravdnem postopku pooblaščenec tožene stranke ni opravil niti ene pravne storitve, za katero bi bil upravičen do odvetniške nagrade.
Besedna zveza „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 pomeni, da priznanje stroškov po navedeni tarifni številki vključuje priznanje stroškov za vse opravljene naroke, kar pomeni, da se nagrada za narok v eni pravdni zadevi prizna zgolj enkrat in ne za vsak narok posebej.
pogoji za določitev sodnih penalov – začasna odredba kot podlaga za določitev sodnih penalov – pravna narava sklepa o začasni odredbi – začet izvršilni postopek
1. Sklep o začasni odredbi je izvršilni naslov. Kot tak bi torej po tem kriteriju lahko bil podlaga za naložitev sodnih penalov. Ker pa ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku tudi učinek sklepa o izvršbi, se v obravnavani zadevi zastavlja vprašanje vpliva te njegove zakonske lastnosti v primeru, ko upnik na njegovi podlagi predlaga tudi naložitev sodnih penalov.
2. Tretji odstavek 212. člena ZIZ namreč določa, da lahko upnik zahteva plačilo sodnih penalov vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka 212. člena ZIZ (v obravnavani zadevi je to začasna odredba). Ker je ta predlog (za izvršitev začasne odredbe kot izvršilnega naslova) glede na obrazloženo že po naravi stvari sestavni del samega predloga za izdajo začasne odredbe (v obravnavanem primeru se tako predlaga izrek denarne kazni kot to določa 226. člen ZIZ), po mnenju pritožbenega sodišča upnik nima več pravice predlagati naložitve sodnih penalov dolžniku.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – nepremičninska izvršba – pristop k izvršbi
Odločilno je, kakšen vpliv imajo procesna dejanja upnikov, če gre za izvršbo za poplačilo terjatev več upnikov, ko vsak naslednji upnik pristopi k že začeti izvršbi. Po mnenju pritožbenega sodišča imajo upniki v pristopnih zadevah v razmerju do upnika iz vodilne zadeve v dispozitivnih ravnanjih položaj navadnih sosopornikov. Upoštevati je treba tudi, v kateri fazi postopka je predlagan odlog izvršbe. Posamezen upnik lahko predlaga le odlog plačila svoje terjatve, ne more pa preprečiti prodaje nepremičnine. Če gre za procesna dejanja, ki nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine, se mora s predlogom za odlog izvršbe upnika iz vodilne zadeve strinjati vsak posamezen upnik iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi – učinkovanje sodne odločbe proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V zemljiški knjigi sta kot lastnika vpisana Ma. in M.B., torej ne toženca po sodbi na podlagi pripoznave, na podlagi katere se predlaga vpis (Mi. in V.B.). Ker torej po stanju zemljiške knjige vpis ni dovoljen, saj sodna odločba ne učinkuje proti zemljiškoknjižnima lastnikoma, predlagateljica pa tudi ni priložila listin, ki bi bile podlaga za vknjižbo pravice v korist tožencev, predlog ni bil utemeljen. Toženca po sodbi na podlagi pripoznave razpolagalne moči za prenos knjižne pravice nimata.