ZObr člen 57, 57/7, 57/4, 57/4-4, 57/4-5, 57/4-12, 58, 58/5. KZ-1 člen 275, 275/2.
vojak - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zagovor - pravica do obrambe
Tožniku pravica do obrambe ni bila kršena, saj je bila disciplinska obravnava izvedena skoraj tri mesece po nezgodi, ko je bil tožnik že nekaj časa v domači oskrbi. Toženi stranki tudi ni predložil medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala kakršenkoli sum v njegovo sposobnost spremljanja in razumevanja dejanj. Iz tega razloga okoliščina, da je bil tožnik v času postopka v bolniškem staležu, še ne pomeni, da tožnik ni bil sposoben spremljati disciplinskega postopka. Na disciplinski obravnavi tudi ni izpostavil, da ne bi razumel vsebine sklepa o uvedbi disciplinskega postopka ali poteka obravnave, po pravnem pouku pa je izjavil, da se bo zagovarjal sam.
Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – izpodbijanje materialnopravnih pogojev izbrisa – pravica do pritožbe – sklep o obstoju izbrisnega razloga
Za zadnjo, tretjo fazo postopka izbrisa po določbah ZFPPIPP, je pomembno le vprašanje, ali je sprejelo sodišče prve stopnje sklep o izbrisu po poteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti sklepa.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 328. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
nedovoljena pritožba – pravni interes – nadaljevanje prekinjenega postopka – sklep o ustavitvi postopka – stečaj pravdne stranke
Ker je sklep o ustavitvi postopka postal pravnomočen, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, saj bolj ugodne rešitve v sporu ne bi mogla doseči. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku. Če po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči.
Pri zahtevku za razveljavitev poravnave gre za oblikovalni zahtevek, pri katerem obstaja procesna nujnost, da je usmerjen zoper vse osebe, ki so poravnavo sklenile. Razmerja, ki je nastalo s sklenitvijo sodne poravnave, namreč ni mogoče preoblikovati brez udeležbe vseh strank te poravnave.
Dobro vero o lastništvu je mogoče graditi tudi na drugih okoliščinah in ne zgolj na zemljiški knjigi, ki bi izkazovala (iz določenega razloga neveljaven) vpis lastninske pravice na priposestvovalca.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila domneva dobre vere uspešno izpodbita in ugotovilo, da je bila prva toženka v slabi veri. Vendar razlogi, ki jih poda sodišče prve stopnje so zelo skopi in sodišča druge stopnje ne prepričajo. Čeprav je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prva toženka vedela, da so sporne nepremičnine prodane s pridržkom lastninske pravice, tega zaključka ni utemeljilo z nobenimi prepričljivimi argumenti, razen s tem, da so priče tako izpovedale, kar pa povsem ne drži.
Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen („referent za infrastrukturo“) in za katero je prejemal plačo, ampak je dejansko pretežni del delovnega časa opravljal drugo dolžnost („pomočnika za infrastrukturo“). Njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače za dolžnost, na kateri je opravljal delo, je utemeljen v višini 80 % navedene razlike, saj je tožnik dejansko opravljal v tem obsegu (80 %) dolžnost „pomočnika za infrastrukturo“.
Napačno je stališče, da mora biti izjava o ohranitvi pogodbe v veljavi dana izrecno v obliki posebnega obvestila. Zadošča že, da je izjava volje podana s konkludentnimi dejanji. Kot obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev, je mogoče šteti tudi ravnanje pogodbene stranke, da še naprej opravlja pripravljalna dejanja za prevzem naročenega izdelka in sodeluje pri odpravi napak.
zavrženje tožbe – nagrada za postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - nagrada za redno pravno sredstvo
Toženi stranki priglašenih stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3100 ni mogoče priznati, saj v pravdnem postopku pooblaščenec tožene stranke ni opravil niti ene pravne storitve, za katero bi bil upravičen do odvetniške nagrade.
Predlagateljica ni podala predloga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa predlog za vknjižbo izbrisa lastninske pravice nasprotne udeleženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, zato je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim je dovolilo vknjižbo lastninske pravice predlagateljice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, odločalo mimo predloga.
Besedna zveza „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 pomeni, da priznanje stroškov po navedeni tarifni številki vključuje priznanje stroškov za vse opravljene naroke, kar pomeni, da se nagrada za narok v eni pravdni zadevi prizna zgolj enkrat in ne za vsak narok posebej.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069008
ZIZ člen 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 87, 87/2, 134, 134/1. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
posledice začetka stečajnega postopka – ločitvena pravica – ustavitev izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – zastavna pravica – načelo začetka učinkovanja vpisov
Dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne.
OZ člen 140, 154, 154/4, 944, 965. ZOZP člen 7, 20. ZPP člen 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – direktna tožba – zavarovalnica – ugovori zavarovalnice – prirejena prometna nesreča
Proti oškodovancu, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, zavarovalnica z ugovorom o nameščeni prometni nesreči lahko uspe le, če dokaže vnaprejšnji dogovor med voznikom in sopotnikom za tako nesrečo, oziroma sopotnikovo namerno sodelovanje pri prirejanju nesreče.
domneva umika tožbe – izostanek tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo - pravico do sodnega varstva
V primeru, ko tožeča stranka ne pristopi na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo, velja domneva umika, če njenih učinkov ne prepreči izjava tožene stranke o nestrinjanju z umikom. Nadaljevanje postopka je torej v takšnem primeru odvisno od volje tožene stranke.
res iudicata – odločanje o pravnomočno razrešenem razmerju – pripoznava tožbenih zahtevkov - prekoračitev meje procesno veljavnih tožbenih zahtevkov – nedopustno odločanje o spremenjenih tožbenih zahtevkih – ugovor zastaranja – odškodnina – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je z odločanjem o zvišanih tožbenih zahtevkih, ki so jih tožnice uveljavljale iz identičnega škodnega dogodka (in brez trditev o potencialno novo nastali prepovedani škodi), vodilo postopek in odločalo o pravnem razmerju, ki je bilo že razrešeno s pravnomočno sodno odločbo. Navedeno pomeni, da je sodišče kršilo pravilo „res iudicata“ (prvi odstavek 274. v zvezi s 319. členom ZPP), s čimer je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP,
Stroški postopka VL 147105/2009 ne morejo biti poplačani iz kupnine za nepremičnino, saj niso bili potrebni za postopek izvršbe na nepremičnino.
Stališče sodišča prve stopnje, da se prednostno ne poplačajo niti izvršilni stroški, povezani s postopkom prodaje dolžnikove nepremičnine, ni pravilno. Po ZIZ se prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka vseh upnikov neodvisno od tega, ali se zaradi njihovega poplačila vodi (ta) izvršilni postopek (načelo realne prioritete). Ni pomembno, ali je s sklepom o izvršbi dovoljena tudi izterjava vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov (in ne le stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih s sklepom o izvršbi), saj zakon ne zahteva, da bi upnik za prednostno poplačilo izvršilnih stroškov v postopku izvršbe na nepremičnino moral že pridobiti poplačilno pravico. Edini pogoj je pravočasna prijava stroškov, to je do konca razdelitvenega naroka, stroški pa se poplačajo tudi, če sklep, s katerim so priznani, še ni pravnomočen.
pogoji za določitev sodnih penalov – začasna odredba kot podlaga za določitev sodnih penalov – pravna narava sklepa o začasni odredbi – začet izvršilni postopek
1. Sklep o začasni odredbi je izvršilni naslov. Kot tak bi torej po tem kriteriju lahko bil podlaga za naložitev sodnih penalov. Ker pa ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku tudi učinek sklepa o izvršbi, se v obravnavani zadevi zastavlja vprašanje vpliva te njegove zakonske lastnosti v primeru, ko upnik na njegovi podlagi predlaga tudi naložitev sodnih penalov.
2. Tretji odstavek 212. člena ZIZ namreč določa, da lahko upnik zahteva plačilo sodnih penalov vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka 212. člena ZIZ (v obravnavani zadevi je to začasna odredba). Ker je ta predlog (za izvršitev začasne odredbe kot izvršilnega naslova) glede na obrazloženo že po naravi stvari sestavni del samega predloga za izdajo začasne odredbe (v obravnavanem primeru se tako predlaga izrek denarne kazni kot to določa 226. člen ZIZ), po mnenju pritožbenega sodišča upnik nima več pravice predlagati naložitve sodnih penalov dolžniku.
pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi – učinkovanje sodne odločbe proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V zemljiški knjigi sta kot lastnika vpisana Ma. in M.B., torej ne toženca po sodbi na podlagi pripoznave, na podlagi katere se predlaga vpis (Mi. in V.B.). Ker torej po stanju zemljiške knjige vpis ni dovoljen, saj sodna odločba ne učinkuje proti zemljiškoknjižnima lastnikoma, predlagateljica pa tudi ni priložila listin, ki bi bile podlaga za vknjižbo pravice v korist tožencev, predlog ni bil utemeljen. Toženca po sodbi na podlagi pripoznave razpolagalne moči za prenos knjižne pravice nimata.