plača - urna postavka - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - nadurno delo - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da se je za čas dela v tujini s toženo stranko dogovoril za plačo po urni postavki 10,00 EUR neto, je tožniku, ker tožena stranka ni dokazala, da bi dogovorjeno plačo plačala, prisodilo vtoževane zneske.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068602
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 108, 108/5, 163, 318.
civilna kazen - nedoločenost zahtevka - varstvo sorodnih pravic - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov
Že ustaljeno stališče sodne prakse je, da je določnost zahtevka procesna predpostavka za njegovo (meritorno) obravnavo. Zakonska ureditev iz 4. odst. 168. čl. ZASP, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen in konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 68, 68/3. ZJU člen 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo
Tožnik je vložil zahtevo za varstvo pravic (da se njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas) še v času trajanja delovnega razmerja. Tožena stranka je na podlagi te zahteve izvedla dvostopenjski postopek, tožnik pa je glede na prejem drugostopne odločbe tožene stranke sodno varstvo uveljavljal pravočasno. Njegova tožba je tako dopustna ne glede na dejstvo, da je od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas do vložitve tožbe preteklo več kot 30 dni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059698
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti – relevantne okoliščine za odmero odškodnine – stroški za prisotnost na narokih
Duševno trpljenje je potrebno vedno opredeliti s časom trajanja neupravičenega odvzema prostosti, hkrati pa upoštevati specifične individualne lastnosti oškodovanca, njegove osebnosti in zdravstvenega stanja. V tem okviru so relevantne okoliščine kot so ugled, ki ga je oškodovanec (priprta oseba) prej užival v svojem okolju (in odnos le-tega do njega), morebitno objavo podatkov o priprti osebi v medijih, težave na zdravstvenem področju, posredno pa tudi naravo (težo) kaznivega dejanja, zaradi očitka katerih je bil nekdo priprt.
Pravi pomen besedne zveze "Nagrada za narok" je ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.
Dobro vero o lastništvu je mogoče graditi tudi na drugih okoliščinah in ne zgolj na zemljiški knjigi, ki bi izkazovala (iz določenega razloga neveljaven) vpis lastninske pravice na priposestvovalca.
ZIZ člen 10, 40, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 88,88/2. ZOR člen 376, 379, 388, 392, 389. OZ člen 375 376, 381, 1060.
izvršba na podlagi verodostojne listine – dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov – zastaranje – začetek teka desetletnega roka za zastaranje judikatne terjatve – procesne obresti
Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila domneva dobre vere uspešno izpodbita in ugotovilo, da je bila prva toženka v slabi veri. Vendar razlogi, ki jih poda sodišče prve stopnje so zelo skopi in sodišča druge stopnje ne prepričajo. Čeprav je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prva toženka vedela, da so sporne nepremičnine prodane s pridržkom lastninske pravice, tega zaključka ni utemeljilo z nobenimi prepričljivimi argumenti, razen s tem, da so priče tako izpovedale, kar pa povsem ne drži.
Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela delavcu ni treba dokazovati, na kakšen način prihaja na delo in kakšni so njegovi dejanski stroški. Za dneve, ko pride na delo (evidenco prisotnosti vodi delodajalec), je upravičen do povračila najmanj v višini stroškov javnega prevoza.
Tožena stranka v pritožbi sodbe na podlagi pripoznave ne izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ne zatrjuje, da bi izjavo o pripoznavi dala v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, temveč v pritožbi le predlaga podaljšanje roka za izpolnitev svoje obveznosti. Takšna pritožba ni utemeljena.
ZASP člen 153, 156, 157, 163. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Na dan uveljavitve ZASP-B je bil v veljavi Pravilnik '98 in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika '06 skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067795
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – dokaz v informativne namene – nedokazan obstoj vzročne zveze – vzročna zveza
Z izvedencem se dokazujejo tožbene trditve in nikakor ni dopustno (je v nasprotju z določbami ZPP) z izvedencem ugotavljati dejstev, na podlagi katerih bo tožnik šele v teku postopka lahko postavil ustrezne tožbene trditve (dokaz v informativne namene – da tožnik izve za pravno relevantna dejstva, ki bi jih moral navesti v tožbi).
Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca cestno-prometne stroke, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo ni, saj sile, ki so nastale ob trku, po njenem mnenju niso mogle povzročiti poškodb, ki jih je tožnik zatrjeval. Sodišče je na obstoj vzročne zveze sicer sklepalo iz ostalih izvedenih dokazov (menilo je torej, da je obstoj vzročne zveze (že) dokazan), vendar pa je z zavrnitvijo dokaznega predloga tožene stranke, le-tej odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar pa je nedopustno.
ZIZ člen 21, 21/2, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227/1. ZPP člen 337, 337/1.
motenje posesti – sklep o motenju posesti – prepovedni del sklepa o motenju posesti – sklep o opustitvi nadaljnjih motilnih dejanj kot izvršilni naslov – opustitev dolžnega ravnanja – rok za izpolnitev obveznosti – nedenarna nenadomestna obveznost – denarna kazen kot sredstvo izvršbe – pravica do posesti – varstvo na temelju pravice – zahtevek v petitorni pravdi
Sklep o motenju posesti je v izreku, s katerim se dolžniku nalaga, da se v bodoče izogiba takim in podobnim motitvenim dejanjem, izvršilni naslov, ki je izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti pojmovno ne pride v poštev.
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj opustiti, sodišče s sklepom o izvršbi izreče denarno kazen za primer, če bi dolžnik (ponovno) prekršil svojo obveznost. Za to, da bi se dolžniku takoj izrekla denarna kazen zaradi kršenja pravnomočne prepovedi, nastale pred vložitvijo predloga za izvršbo, pa v citiranih določbah ZIZ ni podlage.
V postopku zaradi motenja posesti daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upošteva pravica do posesti. Zato bi dolžnik v izvršilnem postopku svojo pravico kot izključujočo tudi napram upniku lahko uveljavljal v primeru pravnomočnega izvršilnega naslova, ki bi upniku prepovedoval ali ga izključeval od kakršnekoli uporabe poti na spornem zemljišču.
ZJU člen 5, 5/1, 100, 154. ZDR člen 35, 37, 83, 83/2, 86, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je bil direktor in družbenik firme S. d.o.o., s čimer je kontinuirano kršil konkurenčno prepoved. Glede objektivnega roka za podajo izredne odpovedi v zvezi s to kršitvijo je treba upoštevati, da je odpoved prepozna za kršitve, očitane za čas pred šestimi meseci. Subjektivni rok za podajo odpovedi pa ni zamujen, ker je pričel teči šele po zagovoru tožnika, saj je tožena stranka šele takrat lahko ugotovila razloge, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker dolžnik ni ugovarjal dejstvu obstoja neizvršljive sodne odločbe o upnikovi terjatvi niti nevarnosti uveljavitve terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno njegov ugovor zavrnilo. Za odločitev o pritožbi so nepomembne trditve dolžnika, s katerimi vztraja pri trditvah, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka za tožnika odvedla in plačala davke in prispevke od vtoževanih terjatev. Kljub temu je tožbenemu zahtevku iz naslova plače za meseca september in oktober 2009 v celoti ugodilo (torej v bruto znesku), čeprav bi bil tožnik za ta dva meseca lahko upravičen zgolj do izplačila plače v neto znesku.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 179. ZVZD člen 5, 6, 33.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Delavec ima pravico (ne dolžnost), da naloženo nevarno delo odkloniti. Če tega ne stori, ampak nevarno delo opravlja (oziroma če opravlja delo na nedovoljen način, kot mu je naloženo s strani delodajalca), to delodajalca ne razbremeni (niti delno) odgovornosti za škodo, ki jo delavec pri delu utrpi.