Ob tem, da je na materi pretežen del vzgoje in varstva obeh otrok, je sodišče razmerje spremenilo tako, da toženec krije 60% potreb otrok.
Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da ima toženec tri otroke in se lahko primerljiv znesek preživnine upošteva tudi za hčer G. ter znašajo tako njegove preživninske obveznosti okoli 570,00 EUR mesečno, od dohodka pa mu ostane 350,00 EUR.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – izvršba na podlagi menice – presoja menice kot verodostojne listine
Upnik k predlogu za izdajo predhodne odredbe, ki ga opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, zoper katerega je bil vložen pravočasen ugovor, ni bil dolžan priložiti nobenih dokazil, saj preverjanje resničnosti njegovih navedb za odločanje o predlogu ni potrebno.
Ker je upnik menice in menične izjave predložil, bi moralo sodišče prve stopnje presojati ali predložene menice res izpolnjujejo pogoje za verodostojno listino in ali iz njih izhaja menična zaveza dolžnika. Predložena menica, s katero sodišče razpolaga že ob odločanju o predlogu za izdajo predhodne odredbe, četudi dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi menici ni nasprotoval, sodišču omogoča preizkus, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice.
obnova postopka - sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – predčasna odpustite zadržane osebe
Psihiatrična bolnišnica lahko predčasno odpusti osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom, če ugotovi, da ni več razlogov za odrejeno zdravljenje, v tem pritožbenem postopku pa pritožbeno sodišče določb 69. člena ZDZdr ne sme uporabiti samo. O predčasnem odpustu iz oddelka pod posebnim nadzorom odloča na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje, psihiatrična bolnišnica pa lahko tudi sama predčasno odpusti zadržano osebo
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
stroški – stroški postopka – spor o zakonitem preživljanju – vrednost spornega predmeta – vrednotenje odvetniških storitev – spor o vzgoji in varstvu – spor o določitvi stikov
Sodišče prve stopnje je pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku.
Določba prvega odstavka 134. člena ZIZ ne izključuje možnosti, da je skupni znesek enak celotni terjatvi, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika. Zato ni ovire za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ, če upnik predlaga, da se delodajalcu naloži poravnava celotne terjatve, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika, predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko neupravičenost takšnega zahtevka.
Eno od temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine. Pravico do delitve lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne v neprimernem času. Sodišče lahko le odloži delitev (največ za tri leta), ne more pa zaradi neprimernosti časa zavrniti predloga za razdelitev nepremičnin, ki so v solastnini. Predlagateljeva pravica do delitve tudi ni odvisna od velikosti solastninskega deleža, prav tako pa tudi ne od tega, kateri od udeležencev uživa sporno nepremičnino oziroma ali jo uživa s soglasjem predlagatelja ali brez soglasja.
Začasna odredba, ki sama po sebi ni povezana s tožbenim zahtevkom in se z njo terjatev ne zavaruje ali ureja sporno razmerje, v postopku s tem zahtevkom ne more biti izdana.
dedni dogovor – sporazum o delitvi zapuščine – učinek sodne poravnave
Z zapisnika naroka izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča.
motenje posesti – namen posestnega varstva – petitorni spor – upnikov pravni interes za izvršbo – ugasnitev izvršilnega naslova – sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov
V primeru, ko je v petitornem sporu, torej na podlagi sodne odločbe, ki je pravnomočna in izvršljiva, odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti. Izvršilni naslov, izdan v posestnem sporu, namreč takrat ugasne.
Sklenitev sodne poravnave je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga od trenutka, ko se sporazum strank vpiše v zapisnik in ga stranki podpišeta, ni več mogoče preklicati. Od podpisa zapisnika o sklenitvi sodne poravnave je mogoče napake volje uveljavljati le še z izrednim pravnim sredstvom – tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
Prvostopenjsko sodišče bi lahko razpisalo narok, kjer bi stranki s podpisom zapisnika sklenili sodno poravnavo o preživnini tudi za dodatno (drugo) obdobje. Vendar pa je tožeča stranka sama predlagala, naj sodišče, ker sta stranki sporazumni, samo dopolni sodno poravnavo. To je sodišče prve stopnje storilo z izpodbijanim sklepom, v katerem zgolj povzema sporazum pravdnih strank. Zato glede na navedeno in ob analogni uporabi četrtega odstavka 307. člena ZPP, tudi tak sklep ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0062664
ZVPot člen 1, 41, 41/1. ZPP člen 8. OZ člen 240, 250.
zamuda pri izpolnitvi pogodbe – pogodbena kazen
Pomemben je le zaključek sodišča, da se tožnik kot kupec stanovanja s podpisom listine, v razmerju do tožene stranke, ni strinjal s podaljšanjem roka izročitve stanovanja, niti se ni odpovedal zahtevi za uveljavljanje pogodbene kazni.
V primeru spremenjenih dejstev, zaradi katerih ne bi bili več izpolnjeni pogoji za zaščiteno kmetijo, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo tega dejstva na podlagi ustrezne odločbe UE, ki je zemljiščem odvzela takšen status.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne darilne pogodbe pregledno in sistematično opredelilo ter ugotovilo obstoj vseh objektivnih in subjektivnih predpostavk izpodbijanja neodplačnega pravnega dejanja, in sicer: obstoj terjatve, pravno dejanje dolžnika, škoda in domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, pri čemer se za njegovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano oziroma bi moralo biti znano.
Besedni zvezi „darilna pogodba je neveljavna v razmerju do tožeče stranke“ in „darilna pogodba je proti tožeči stranke brez pravnega učinka“, nedvomno pomenita vsebinsko enako.
poseg v čast in dobro ime - objava članka - presoja pravične denarne odškodnine
Za škodo zaradi posega v čast ali raznašanje neresničnih trditev odgovarja tisti, ki je vedel, da so trditve neresnične ali pa bi moral vedeti, da so neresnične, ne pa tudi tisti, ki sicer navaja kaj neresničnega, ne da bi vedel, da je neresnično, če je s tem zasledoval resen interes.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – neznatna škoda
Četudi je res, da tožnica ni solastnica vseh nepremičnin, naštetih v predlogu in v določenih primerih predkupne pravice kot solastnica ne more uveljavljati, je odločilno, da že njene trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe ne zadostujejo za verjetno izkazane okoliščine po t.i. subjektivnem merilu, torej, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.