stroški – stroški postopka – spor o zakonitem preživljanju – vrednost spornega predmeta – vrednotenje odvetniških storitev – spor o vzgoji in varstvu – spor o določitvi stikov
Sodišče prve stopnje je pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku.
Določba prvega odstavka 134. člena ZIZ ne izključuje možnosti, da je skupni znesek enak celotni terjatvi, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika. Zato ni ovire za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ, če upnik predlaga, da se delodajalcu naloži poravnava celotne terjatve, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika, predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko neupravičenost takšnega zahtevka.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne darilne pogodbe pregledno in sistematično opredelilo ter ugotovilo obstoj vseh objektivnih in subjektivnih predpostavk izpodbijanja neodplačnega pravnega dejanja, in sicer: obstoj terjatve, pravno dejanje dolžnika, škoda in domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, pri čemer se za njegovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano oziroma bi moralo biti znano.
Besedni zvezi „darilna pogodba je neveljavna v razmerju do tožeče stranke“ in „darilna pogodba je proti tožeči stranke brez pravnega učinka“, nedvomno pomenita vsebinsko enako.
predlog za obnovo postopka – nepopolna vloga – nepopoln predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – vrnitev v dopolnitev
ZPP v postopku predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka ne izključuje uporabe 108. člena, na podlagi katerega sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo pošlje vložniku v popravo ali dopolnitev in šele če vložnik v določenem roku tega ne stori, vlogo zavrže.
Eno od temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine. Pravico do delitve lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne v neprimernem času. Sodišče lahko le odloži delitev (največ za tri leta), ne more pa zaradi neprimernosti časa zavrniti predloga za razdelitev nepremičnin, ki so v solastnini. Predlagateljeva pravica do delitve tudi ni odvisna od velikosti solastninskega deleža, prav tako pa tudi ne od tega, kateri od udeležencev uživa sporno nepremičnino oziroma ali jo uživa s soglasjem predlagatelja ali brez soglasja.
Začasna odredba, ki sama po sebi ni povezana s tožbenim zahtevkom in se z njo terjatev ne zavaruje ali ureja sporno razmerje, v postopku s tem zahtevkom ne more biti izdana.
dedni dogovor – sporazum o delitvi zapuščine – učinek sodne poravnave
Z zapisnika naroka izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča.
obnova postopka - sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – predčasna odpustite zadržane osebe
Psihiatrična bolnišnica lahko predčasno odpusti osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom, če ugotovi, da ni več razlogov za odrejeno zdravljenje, v tem pritožbenem postopku pa pritožbeno sodišče določb 69. člena ZDZdr ne sme uporabiti samo. O predčasnem odpustu iz oddelka pod posebnim nadzorom odloča na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje, psihiatrična bolnišnica pa lahko tudi sama predčasno odpusti zadržano osebo
Ob tem, da je na materi pretežen del vzgoje in varstva obeh otrok, je sodišče razmerje spremenilo tako, da toženec krije 60% potreb otrok.
Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da ima toženec tri otroke in se lahko primerljiv znesek preživnine upošteva tudi za hčer G. ter znašajo tako njegove preživninske obveznosti okoli 570,00 EUR mesečno, od dohodka pa mu ostane 350,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0064128
OZ člen 179. ZPKor člen 2, 2-3, 18.
poseg v čast in dobro ime – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Komisija za preprečevanje korupcije je bila glede na svoje naloge po ZPKor in v skladu s Poslovnikom dolžna načelno mnenje, v katerem je določeno ravnanje označila za koruptivno, oblikovati tako, da ne bi bila mogoča prepoznava posameznika (t.j. tožnika) v javnosti, saj v nasprotnem primeru poseže v njegovo čast in dobro ime.
Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi morala biti na podlagi ZDVDTP z odločbo določena invalidnost tožnice do 26. leta starosti in da tožbeni zahtevek tožnice ne bi bil utemeljen tudi v primeru, če bi izvedenec potrdil obstoj invalidnosti tožnice v času do 26. leta starosti. Odločilne so okoliščine: ali tožnica zaradi invalidnosti ni sposobna za samostojno življenje, ali zato nima zadostnih sredstev za preživljanje, in ali je do njene invalidnosti prišlo do 18. leta starosti oziroma do končanega šolanja do starosti 26. let.
motenje posesti – namen posestnega varstva – petitorni spor – upnikov pravni interes za izvršbo – ugasnitev izvršilnega naslova – sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov
V primeru, ko je v petitornem sporu, torej na podlagi sodne odločbe, ki je pravnomočna in izvršljiva, odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti. Izvršilni naslov, izdan v posestnem sporu, namreč takrat ugasne.
ZPP člen 1, 13. ZNP člen 1. ZVEtL člen 26,28. SPZ člen 99.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom – določitev pripadajočega zemljišča stavbi – varstvo lastninske pravice - negatorna tožba
Sporno vprašanje, ali je vknjiženi lastnik veljavno pridobil lastninsko pravico na zemljišču, ki predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, ne more biti predmet presoje nepravdnega sodišča v postopku, ki teče na podlagi določb ZVEtl.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – neznatna škoda
Četudi je res, da tožnica ni solastnica vseh nepremičnin, naštetih v predlogu in v določenih primerih predkupne pravice kot solastnica ne more uveljavljati, je odločilno, da že njene trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe ne zadostujejo za verjetno izkazane okoliščine po t.i. subjektivnem merilu, torej, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
poseg v čast in dobro ime - objava članka - presoja pravične denarne odškodnine
Za škodo zaradi posega v čast ali raznašanje neresničnih trditev odgovarja tisti, ki je vedel, da so trditve neresnične ali pa bi moral vedeti, da so neresnične, ne pa tudi tisti, ki sicer navaja kaj neresničnega, ne da bi vedel, da je neresnično, če je s tem zasledoval resen interes.
V primeru spremenjenih dejstev, zaradi katerih ne bi bili več izpolnjeni pogoji za zaščiteno kmetijo, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo tega dejstva na podlagi ustrezne odločbe UE, ki je zemljiščem odvzela takšen status.
STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO – TUJCI – PRAVO DRUŽB
VSL0068592
URS člen 68. SPZ člen 92. ZUVza člen 1, 3, 3/1. ZD člen 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – tuj državljan – vzajemnost – družbenik izbrisane družbe
Družbenik, ki je državljan Bosne in Hercegovine, na podlagi pravil ZZFPPod, kljub ustavni odločbi v zadevi U-I-135/00, iz katere izhaja, da prevzamejo družbeniki ob izbrisu družbe tudi morebitno premoženje družbe (univerzalni pravni nasledniki), lastninske pravice na obravnavani nepremičnini zaradi kogentnih predpisov ni mogel pridobiti.