motenje posesti – namen posestnega varstva – petitorni spor – upnikov pravni interes za izvršbo – ugasnitev izvršilnega naslova – sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov
V primeru, ko je v petitornem sporu, torej na podlagi sodne odločbe, ki je pravnomočna in izvršljiva, odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti. Izvršilni naslov, izdan v posestnem sporu, namreč takrat ugasne.
Eno od temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine. Pravico do delitve lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne v neprimernem času. Sodišče lahko le odloži delitev (največ za tri leta), ne more pa zaradi neprimernosti časa zavrniti predloga za razdelitev nepremičnin, ki so v solastnini. Predlagateljeva pravica do delitve tudi ni odvisna od velikosti solastninskega deleža, prav tako pa tudi ne od tega, kateri od udeležencev uživa sporno nepremičnino oziroma ali jo uživa s soglasjem predlagatelja ali brez soglasja.
Začasna odredba, ki sama po sebi ni povezana s tožbenim zahtevkom in se z njo terjatev ne zavaruje ali ureja sporno razmerje, v postopku s tem zahtevkom ne more biti izdana.
dedni dogovor – sporazum o delitvi zapuščine – učinek sodne poravnave
Z zapisnika naroka izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – izvršba na podlagi menice – presoja menice kot verodostojne listine
Upnik k predlogu za izdajo predhodne odredbe, ki ga opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, zoper katerega je bil vložen pravočasen ugovor, ni bil dolžan priložiti nobenih dokazil, saj preverjanje resničnosti njegovih navedb za odločanje o predlogu ni potrebno.
Ker je upnik menice in menične izjave predložil, bi moralo sodišče prve stopnje presojati ali predložene menice res izpolnjujejo pogoje za verodostojno listino in ali iz njih izhaja menična zaveza dolžnika. Predložena menica, s katero sodišče razpolaga že ob odločanju o predlogu za izdajo predhodne odredbe, četudi dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi menici ni nasprotoval, sodišču omogoča preizkus, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0064128
OZ člen 179. ZPKor člen 2, 2-3, 18.
poseg v čast in dobro ime – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Komisija za preprečevanje korupcije je bila glede na svoje naloge po ZPKor in v skladu s Poslovnikom dolžna načelno mnenje, v katerem je določeno ravnanje označila za koruptivno, oblikovati tako, da ne bi bila mogoča prepoznava posameznika (t.j. tožnika) v javnosti, saj v nasprotnem primeru poseže v njegovo čast in dobro ime.
STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO – TUJCI – PRAVO DRUŽB
VSL0068592
URS člen 68. SPZ člen 92. ZUVza člen 1, 3, 3/1. ZD člen 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – tuj državljan – vzajemnost – družbenik izbrisane družbe
Družbenik, ki je državljan Bosne in Hercegovine, na podlagi pravil ZZFPPod, kljub ustavni odločbi v zadevi U-I-135/00, iz katere izhaja, da prevzamejo družbeniki ob izbrisu družbe tudi morebitno premoženje družbe (univerzalni pravni nasledniki), lastninske pravice na obravnavani nepremičnini zaradi kogentnih predpisov ni mogel pridobiti.
Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi morala biti na podlagi ZDVDTP z odločbo določena invalidnost tožnice do 26. leta starosti in da tožbeni zahtevek tožnice ne bi bil utemeljen tudi v primeru, če bi izvedenec potrdil obstoj invalidnosti tožnice v času do 26. leta starosti. Odločilne so okoliščine: ali tožnica zaradi invalidnosti ni sposobna za samostojno življenje, ali zato nima zadostnih sredstev za preživljanje, in ali je do njene invalidnosti prišlo do 18. leta starosti oziroma do končanega šolanja do starosti 26. let.
Določba prvega odstavka 134. člena ZIZ ne izključuje možnosti, da je skupni znesek enak celotni terjatvi, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika. Zato ni ovire za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ, če upnik predlaga, da se delodajalcu naloži poravnava celotne terjatve, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika, predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko neupravičenost takšnega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064087
ZVCP člen 2, 2/1, 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1. OZ člen 154.
vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo – izpodbojna domneva – pričakovana ovira - izguba zavarovalnih pravic – zavrnitev dokaznega predloga
Na cesti stoječe vozilo udeleženca, ki je pred tem vzvratno zapeljal s parkirišča na cesto, ne da bi se prepričal, ali lahko to varno stori, ne predstavlja ovire, ki bi jo toženec moral pričakovati. Gre za samostojen vzrok, ki izključuje vzročno zvezo med alkoholiziranostjo toženca ter nastalo škodo, zaradi česar toženec ni izgubil zavarovalnih pravic.
Vzročna zveza ni hipotetična predpostavka ampak mora biti za njen obstoj podan niz medsebojno logično povezanih resničnih dejstev, ki so privedli do nastanka škode.
predlog za obnovo postopka – nepopolna vloga – nepopoln predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – vrnitev v dopolnitev
ZPP v postopku predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka ne izključuje uporabe 108. člena, na podlagi katerega sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo pošlje vložniku v popravo ali dopolnitev in šele če vložnik v določenem roku tega ne stori, vlogo zavrže.
obnova postopka - sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – predčasna odpustite zadržane osebe
Psihiatrična bolnišnica lahko predčasno odpusti osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom, če ugotovi, da ni več razlogov za odrejeno zdravljenje, v tem pritožbenem postopku pa pritožbeno sodišče določb 69. člena ZDZdr ne sme uporabiti samo. O predčasnem odpustu iz oddelka pod posebnim nadzorom odloča na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje, psihiatrična bolnišnica pa lahko tudi sama predčasno odpusti zadržano osebo
Sklenitev sodne poravnave je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga od trenutka, ko se sporazum strank vpiše v zapisnik in ga stranki podpišeta, ni več mogoče preklicati. Od podpisa zapisnika o sklenitvi sodne poravnave je mogoče napake volje uveljavljati le še z izrednim pravnim sredstvom – tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
Prvostopenjsko sodišče bi lahko razpisalo narok, kjer bi stranki s podpisom zapisnika sklenili sodno poravnavo o preživnini tudi za dodatno (drugo) obdobje. Vendar pa je tožeča stranka sama predlagala, naj sodišče, ker sta stranki sporazumni, samo dopolni sodno poravnavo. To je sodišče prve stopnje storilo z izpodbijanim sklepom, v katerem zgolj povzema sporazum pravdnih strank. Zato glede na navedeno in ob analogni uporabi četrtega odstavka 307. člena ZPP, tudi tak sklep ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0062664
ZVPot člen 1, 41, 41/1. ZPP člen 8. OZ člen 240, 250.
zamuda pri izpolnitvi pogodbe – pogodbena kazen
Pomemben je le zaključek sodišča, da se tožnik kot kupec stanovanja s podpisom listine, v razmerju do tožene stranke, ni strinjal s podaljšanjem roka izročitve stanovanja, niti se ni odpovedal zahtevi za uveljavljanje pogodbene kazni.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne darilne pogodbe pregledno in sistematično opredelilo ter ugotovilo obstoj vseh objektivnih in subjektivnih predpostavk izpodbijanja neodplačnega pravnega dejanja, in sicer: obstoj terjatve, pravno dejanje dolžnika, škoda in domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, pri čemer se za njegovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano oziroma bi moralo biti znano.
Besedni zvezi „darilna pogodba je neveljavna v razmerju do tožeče stranke“ in „darilna pogodba je proti tožeči stranke brez pravnega učinka“, nedvomno pomenita vsebinsko enako.
Ob tem, da je na materi pretežen del vzgoje in varstva obeh otrok, je sodišče razmerje spremenilo tako, da toženec krije 60% potreb otrok.
Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da ima toženec tri otroke in se lahko primerljiv znesek preživnine upošteva tudi za hčer G. ter znašajo tako njegove preživninske obveznosti okoli 570,00 EUR mesečno, od dohodka pa mu ostane 350,00 EUR.
ZPP člen 1, 13. ZNP člen 1. ZVEtL člen 26,28. SPZ člen 99.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom – določitev pripadajočega zemljišča stavbi – varstvo lastninske pravice - negatorna tožba
Sporno vprašanje, ali je vknjiženi lastnik veljavno pridobil lastninsko pravico na zemljišču, ki predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, ne more biti predmet presoje nepravdnega sodišča v postopku, ki teče na podlagi določb ZVEtl.