sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – zastavni upnik – vrstni red poplačila – vabilo na razdelitveni narok
Ob dejstvu, da je bila upnica s strani sodišča prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev upnikov, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila ter da je bila opozorjena, da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje ugotovljeno na naroku, so upničine pritožbene navedbe o prenehanju terjatve zastavnega upnika (ki ima prednost pred poplačilom upnice) neutemeljene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožena stranka bi morala skladno s pravnim poukom pritožbo zoper zamudno sodbo vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Ker je pritožbo vložila kasneje, se ta kot prepozna zavrže.
ZIZ člen 38, 38/5, 40, 40/4. OT člen 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – odvetniška tarifa
Pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje, da stroški v zvezi s poizvedbami o dolžnikovi zaposlitvi za izvršbo niso bili potrebni, saj novelirana določba 40. člena ZIZ (12. čl. ZIZ-H) v četrtem odstavku določa, da v primeru, če upnik predlaga izvršbo na dolžnikovo plačo, sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.
Volja, potrebna za veljavno sklenitev pogodbe, mora biti oblikovana in izjavljena svobodno in z resnim namenom povzročiti nastanek poslovnega obligacijskega razmerja, zajemati mora vse bistvene sestavine tega razmerja.
Tožnikova vloga (tožba zoper dokončno odločbo) je nepopolna, saj vložnik, kljub temu da iz vloge izhaja nestrinjanje z odločitvijo ZPIZ glede kategorije invalidnosti, ni predložil dokončne odločbe, ki jo izpodbija v socialnem sporu, manjkajo pa tudi drugi podatki, na katere je vložnika opozorilo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je naložilo, da vlogo ustrezno dopolni. Upoštevaje, da je imel vložnik na voljo dovolj časa za dopolnitev vloge in ker le-ta v ustreznem roku ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
Tožnik je delo opravljal na območju celotne države, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, zato ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala tožena stranka, ni utemeljen.
Zastaralni rok je pričel teči znova in se je iztekel 31.12.2010, tožena stranka pa je bila ponovno pozvana k plačilu takse 4.4.2011, torej po poteku dvoletnega zastaralnega roka, zaradi česar ima prav pritožnica, ki opozarja, da je terjatev zastarala.
OZ določa, da se lahko prenovi obstoječa obveznost (1. odst. 323. čl. OZ), zastarana terjatev pa predstavlja obstoječo toženčevo obveznost (po določilu 342. čl. OZ lahko dolžnik veljavno izpolni zastarano obveznost).
Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Iz tega razloga se ne odobri za pokrivanje rednih stroškov, kot so nakup obutve in obleke, pa tudi ne za nakup zaves in preproge, saj te stvari niso povezane z osnovnim preživetjem.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje
Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - domneva izpodbojnosti - plačilo tekoče dobave blaga in storitev
V določbah ZFPPIPP ni podlage za sklep, da niso (nikoli) izpodbojna plačila za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje dolžnika, če so bile dobave opravljene v obdobju insolventnosti.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – izvršba na podlagi menice – presoja menice kot verodostojne listine
Upnik k predlogu za izdajo predhodne odredbe, ki ga opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, zoper katerega je bil vložen pravočasen ugovor, ni bil dolžan priložiti nobenih dokazil, saj preverjanje resničnosti njegovih navedb za odločanje o predlogu ni potrebno.
Ker je upnik menice in menične izjave predložil, bi moralo sodišče prve stopnje presojati ali predložene menice res izpolnjujejo pogoje za verodostojno listino in ali iz njih izhaja menična zaveza dolžnika. Predložena menica, s katero sodišče razpolaga že ob odločanju o predlogu za izdajo predhodne odredbe, četudi dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi menici ni nasprotoval, sodišču omogoča preizkus, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice.
obnova postopka - sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – predčasna odpustite zadržane osebe
Psihiatrična bolnišnica lahko predčasno odpusti osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom, če ugotovi, da ni več razlogov za odrejeno zdravljenje, v tem pritožbenem postopku pa pritožbeno sodišče določb 69. člena ZDZdr ne sme uporabiti samo. O predčasnem odpustu iz oddelka pod posebnim nadzorom odloča na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje, psihiatrična bolnišnica pa lahko tudi sama predčasno odpusti zadržano osebo
stroški – stroški postopka – spor o zakonitem preživljanju – vrednost spornega predmeta – vrednotenje odvetniških storitev – spor o vzgoji in varstvu – spor o določitvi stikov
Sodišče prve stopnje je pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku.
Sklenitev sodne poravnave je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga od trenutka, ko se sporazum strank vpiše v zapisnik in ga stranki podpišeta, ni več mogoče preklicati. Od podpisa zapisnika o sklenitvi sodne poravnave je mogoče napake volje uveljavljati le še z izrednim pravnim sredstvom – tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
Prvostopenjsko sodišče bi lahko razpisalo narok, kjer bi stranki s podpisom zapisnika sklenili sodno poravnavo o preživnini tudi za dodatno (drugo) obdobje. Vendar pa je tožeča stranka sama predlagala, naj sodišče, ker sta stranki sporazumni, samo dopolni sodno poravnavo. To je sodišče prve stopnje storilo z izpodbijanim sklepom, v katerem zgolj povzema sporazum pravdnih strank. Zato glede na navedeno in ob analogni uporabi četrtega odstavka 307. člena ZPP, tudi tak sklep ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja.