ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor
Tožnik se je zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi udeležil osebno, poleg tega je bil pri zagovoru prisoten tudi njegov pooblaščenec. Zagovor je podal ustno in pisno. Njegova pravica do obrambe tako ni bila kršena.
V pritožbi tožeča stranka ne navaja, da ji je znano, v kolikšni višini bo poplačana v stečajnem postopku. Ker bo to znano šele ob zaključku tega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke v pogledu višine nesklepčna. V takem primeru pa ni podlage za prekinitev postopka, pač pa za odločitev o tožbenem zahtevku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki so zaostajala plačila, zaradi česar je sprejela ukrepe za zagotavljanje pozitivnega poslovanja, med temi ukrepi pa je predvidela tudi zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu priučenega gradbenega delavca. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožena stranka bi morala skladno s pravnim poukom pritožbo zoper zamudno sodbo vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Ker je pritožbo vložila kasneje, se ta kot prepozna zavrže.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
Zastaralni rok je pričel teči znova in se je iztekel 31.12.2010, tožena stranka pa je bila ponovno pozvana k plačilu takse 4.4.2011, torej po poteku dvoletnega zastaralnega roka, zaradi česar ima prav pritožnica, ki opozarja, da je terjatev zastarala.
Iz izpodbijane odločbe toženke izhaja, da se s to odločbo nadomesti prej izdana odločba in da uživalcu družinske pokojnine pravica do pokojnine preneha za nazaj. Na ta način je toženka nezakonito posegla v pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnica zaradi motenj govora, ki so pri njej prisotne že od otroških let, za delo "mentor v ustvarjalnih delavnicah v soseskah" ni bila zmožna že ob nastopu dela. Iz tega razloga pri njej v času zavarovanja ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar ne bi bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, tako da tožbeni zahtevek za ugotovitev nastanka invalidnosti (I. kategorije) ni utemeljen.
OZ člen 142, 142/1, 149, 153, 153/2, 153/3, 154/4.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - odgovornost staršev
Ker je bil oškodovanec ob škodnem dogodku star štiri leta, ni moč govoriti o prispevku oškodovanca v okviru tretjega odstavka 153. člena OZ, temveč je treba uporabiti četrti odstavek 153. člena OZ, po katerem tretji (torej starši, ki za otroka do sedmega leta starosti odgovarjajo ne glede na krivdo), ki so prispevali k nastanku škode, zanjo odgovarjajo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - brezposelna oseba
Tožnik kot brezposelna oseba ne more pridobiti pravice do premestitve, ima pa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, v konkretni zadevi po štiri ure dnevno, na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Skladno s to pravico ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine.
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročanje - sprememba naslova - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je vročitev sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki opravilo, tako da je pisanje pritrdilo na sodno desko, saj je torej tožena stranka spremenila svoj sedež in te spremembe ni sporočila sodišču Posledica takšne vročitve sodne odločbe pa je, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, z iztekom izpolnitvenega roka pa tudi izvršljiva.
povrnitev negmotne škode – vzročna zveza – višina denarne odškodnine
Ker je bil udarec v ramo, v kateri je bila rotatorna manšeta verjetno že predhodno okvarjena, sprožilni moment za tožničine težave, je podana vzročna zveza med škodo (tožničinimi kliničnimi težavami) in škodnim dejanjem (toženčevim protipravnim ravnanjem).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Toženec je tožniku utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se ta na delu ni zglasil več kot 5 dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa toženca tudi ni obvestil. Pri tem je nebistveno, koliko neizkoriščenega letnega dopusta je tožnik še imel, saj ni niti zatrjeval niti dokazal, da je izostal opravičeno, ker je koristil (odobreni) letni dopust.
Določba prvega odstavka 134. člena ZIZ ne izključuje možnosti, da je skupni znesek enak celotni terjatvi, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika. Zato ni ovire za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ, če upnik predlaga, da se delodajalcu naloži poravnava celotne terjatve, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika, predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko neupravičenost takšnega zahtevka.
obnova postopka - sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – predčasna odpustite zadržane osebe
Psihiatrična bolnišnica lahko predčasno odpusti osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom, če ugotovi, da ni več razlogov za odrejeno zdravljenje, v tem pritožbenem postopku pa pritožbeno sodišče določb 69. člena ZDZdr ne sme uporabiti samo. O predčasnem odpustu iz oddelka pod posebnim nadzorom odloča na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje, psihiatrična bolnišnica pa lahko tudi sama predčasno odpusti zadržano osebo
stroški – stroški postopka – spor o zakonitem preživljanju – vrednost spornega predmeta – vrednotenje odvetniških storitev – spor o vzgoji in varstvu – spor o določitvi stikov
Sodišče prve stopnje je pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku.
V primeru spremenjenih dejstev, zaradi katerih ne bi bili več izpolnjeni pogoji za zaščiteno kmetijo, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo tega dejstva na podlagi ustrezne odločbe UE, ki je zemljiščem odvzela takšen status.
predlog za obnovo postopka – nepopolna vloga – nepopoln predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – vrnitev v dopolnitev
ZPP v postopku predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka ne izključuje uporabe 108. člena, na podlagi katerega sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo pošlje vložniku v popravo ali dopolnitev in šele če vložnik v določenem roku tega ne stori, vlogo zavrže.