ZIZ člen 38, 38/5, 40, 40/4. OT člen 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – odvetniška tarifa
Pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje, da stroški v zvezi s poizvedbami o dolžnikovi zaposlitvi za izvršbo niso bili potrebni, saj novelirana določba 40. člena ZIZ (12. čl. ZIZ-H) v četrtem odstavku določa, da v primeru, če upnik predlaga izvršbo na dolžnikovo plačo, sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Toženec je tožniku utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se ta na delu ni zglasil več kot 5 dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa toženca tudi ni obvestil. Pri tem je nebistveno, koliko neizkoriščenega letnega dopusta je tožnik še imel, saj ni niti zatrjeval niti dokazal, da je izostal opravičeno, ker je koristil (odobreni) letni dopust.
ZPIZ-1 člen 60, 62, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 4/2. ZPP člen 254.
invalidnost - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedensko mnenje - nasprotje
Ker so stališča izvedencev glede odgovora na vprašanje, ali je tožnikova bolezen (alergijski rinitis, astma) poklicna ali pa je le povezana z delom (pri čemer naj bi se tožnik že rodil kot atopik, delovne razmere pa so predstavljale le sprožilni moment za razvoj alergične reakcije, ki se kaže kot astma), različna, bi sodišče prve stopnje ta nasprotja moralo odpraviti z dodatnim zaslišanjem izvedencev oziroma z določitvijo novih izvedencev.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožena stranka bi morala skladno s pravnim poukom pritožbo zoper zamudno sodbo vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Ker je pritožbo vložila kasneje, se ta kot prepozna zavrže.
Tožeča stranka ni vložila tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ampak je zoper sodno poravnavo, ki jo je sklenila s toženo stranko, vložila pritožbo. Takšna pritožba se kot nedopustna zavrže.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor
Tožnik se je zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi udeležil osebno, poleg tega je bil pri zagovoru prisoten tudi njegov pooblaščenec. Zagovor je podal ustno in pisno. Njegova pravica do obrambe tako ni bila kršena.
Vložnik je na ZPIZ Slovenije poslal vlogo, ki je bila nato posredovana sodišču. Sodišče je s sklepom vložniku naložilo, da vlogo, v kolikor zahteva sodno varstvo, označi kot tožbo in jo dopolni, tako da navede toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, navede razloge, zaradi katerih izpodbija dokončno odločbo ter opredeli tožbeni zahtevek. Dopolnjeno vlogo, prevedeno v slovenščino, naj predloži sodišču v roku 30 dni. Ker vložnik ni ravnal skladno s tem sklepom, v katerem je bil tudi opozorjen na možnost brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
Iz izpodbijane odločbe toženke izhaja, da se s to odločbo nadomesti prej izdana odločba in da uživalcu družinske pokojnine pravica do pokojnine preneha za nazaj. Na ta način je toženka nezakonito posegla v pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
Za zaključek, da je bila tožba toženi stranki pravilno osebno vročena, ni pomembno, ali je bila kot naslovnica sodnega pisanja seznanjena s tem, da je dobila obvestilo o prispelem pisanju.
ZDSS-1 člen 5. ZSL člen 33.a, 34.a. ZFDO člen 2, 2/2, 13, 13/2.
stvarna pristojnost - nepoklicni župan - plačilo za delo
Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno, pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da podžupanu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz načina opravljanja funkcije podžupana, ki se opravlja trajno in neprekinjeno, ter iz narave sporne terjatev, ki je opredeljena v bruto zneskih, je sklepati, da je tožeča stranka funkcijo podžupana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oziroma posamičnih pravicah iz delovnega razmerja, za odločanje pa je stvarno pristojno delovno sodišče.
denarna socialna pomoč - prepoved reformatio in peius
Toženec ni ravnal zakonito, ko je pri presoji prvostopne odločbe o priznanju denarne socialne pomoči odločil v tožnikovo (pritožnikovo) škodo na podlagi drugače ugotovljenega dejanskega stanja (ko je ob pritožbi, s katero je stranka zahtevala priznanje socialne pomoči v višjem znesku, odločil, da je stranka dolžna povrniti preveč izplačane zneske socialne pomoči), ne da bi bili za odločanje v škodo pritožnika izpolnjeni pogoji po ZUP.
Tožnik je bil s funkcije direktorja predčasno razrešen in mu je delovno razmerje prenehalo nezakonito. Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je upravičen do nadomestila plače za 4-urno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je nezakonito prenehala, in do nadomestila za preostale 4 ure v breme ZPIZ, skupaj z dodatkom za stalnost in minulo delo ter s plačilom iz naslova stimulacije v višini, kot je znašala povprečna stimulacija pred prenehanjem delovnega razmerja.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
stroški – stroški postopka – spor o zakonitem preživljanju – vrednost spornega predmeta – vrednotenje odvetniških storitev – spor o vzgoji in varstvu – spor o določitvi stikov
Sodišče prve stopnje je pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne darilne pogodbe pregledno in sistematično opredelilo ter ugotovilo obstoj vseh objektivnih in subjektivnih predpostavk izpodbijanja neodplačnega pravnega dejanja, in sicer: obstoj terjatve, pravno dejanje dolžnika, škoda in domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, pri čemer se za njegovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano oziroma bi moralo biti znano.
Besedni zvezi „darilna pogodba je neveljavna v razmerju do tožeče stranke“ in „darilna pogodba je proti tožeči stranke brez pravnega učinka“, nedvomno pomenita vsebinsko enako.
STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO – TUJCI – PRAVO DRUŽB
VSL0068592
URS člen 68. SPZ člen 92. ZUVza člen 1, 3, 3/1. ZD člen 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – tuj državljan – vzajemnost – družbenik izbrisane družbe
Družbenik, ki je državljan Bosne in Hercegovine, na podlagi pravil ZZFPPod, kljub ustavni odločbi v zadevi U-I-135/00, iz katere izhaja, da prevzamejo družbeniki ob izbrisu družbe tudi morebitno premoženje družbe (univerzalni pravni nasledniki), lastninske pravice na obravnavani nepremičnini zaradi kogentnih predpisov ni mogel pridobiti.
Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi morala biti na podlagi ZDVDTP z odločbo določena invalidnost tožnice do 26. leta starosti in da tožbeni zahtevek tožnice ne bi bil utemeljen tudi v primeru, če bi izvedenec potrdil obstoj invalidnosti tožnice v času do 26. leta starosti. Odločilne so okoliščine: ali tožnica zaradi invalidnosti ni sposobna za samostojno življenje, ali zato nima zadostnih sredstev za preživljanje, in ali je do njene invalidnosti prišlo do 18. leta starosti oziroma do končanega šolanja do starosti 26. let.