vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi – podpis zakonitega zastopnika
Določba 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne nanaša na vse postopke z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le na pritožbeni postopek. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi torej uporaba določil 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ni izključena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059705
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – stroški za izvedensko mnenje – uspeh v pravdi
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi udarnine palca levega stopala in zvin sklepa med prvo stopalno kostjo in osnovno prstno kostjo levega palca.
Prvostopno sodišče bi moralo priznati celotne stroške izdelave izvedenskega mnenja ne glede na dosežen uspeh v pravdi. Ti stroški bi v enakem znesku nastali v vsakem primeru, torej tudi, če bi tožnik v celoti uspel s tožbenim zahtevkom, kar pomeni, da so neodvisni od tega, v kakšni višini je bilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode ugodeno.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-3, 97, 97/1, 245, 276, 276/1. ZGD-1 člen 427, 498.
stečaj – imenovanje upniškega odbora – izključitveni razlogi – stečajni upravitelj - povezane družbe
Izključitveni razlogi za članstvo v upniškem odboru iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP so določeni zaradi preprečitve nasprotja interesov med posameznim upnikom kot članom upniškega odbora in upniškim odborom kot organom vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki zastopa njihove interese v stečajnem postopku, to pa je čim boljše poplačilo vseh upnikov. V primeru povezanih družb je nasprotje interesov prepoznati v možnosti, da bi upnik z odločanjem v upniškem odboru ne zasledoval interesov vseh upnikov stečajnega dolžnika, pač pa interese lastnika upnika in stečajnega dolžnika. S tem, ko je vodenje poslov in zastopanje upnika, ki je v stečaju, prevzel stečajni upravitelj, pa je izključen tudi vpliv lastnika upnika (kot obvladujoče družbe v odnosu do upnika) na odločitve upnika v upniškem odboru.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - zmožnost za delo - predhodno vprašanje
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se slednja po zaključku bolniškega staleža, kljub temu da je bila za delo zmožna, na delo ni zglasila, niti ni imela za ta čas odobrenega letnega dopusta.
Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič. Odpoved dediščini zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
Da je tožba popolna, ni treba navesti vseh pravotvornih dejstev, pač pa je bistveno, da je navedenih toliko dejstev, da omogočajo jasno individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Nesklepčnost tožbe pa je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu.
Ali je tožnica resničnost zatrjevanih dejstev uspela dokazati, ni stvar sklepčnosti tožbenega zahtevka.
osebna vročitev - napačno vročanje – vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
ZPP-UPB3 ni določal, kateri časovni trenutek se šteje kot trenutek vročitve v primeru, ko pride do napake pri vročanju pri vročitvi, ki se ne opravi neposredno naslovniku. Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno šteti, da je bila vročitev stranki opravljena v trenutku, ko se je seznanila s sodnim pisanjem. Takšno stališče je zavzel tudi zakonodajalec, ki je navedeno pravilo uzakonil z novelo ZPP-D.
Škodo (tudi nepremoženjsko) mora (trditi in) dokazati (poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti, razen krivde) tožnik. Ker odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, verjetnost obstoja dejstev (v konkretnem primeru nastanka škode v škodnem dogodku) ne zadošča, temveč je potrebno prepričanje (to je taka skladnost trditev z dejstvi, o kateri ne dvomi noben razumen človek več).
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti
Do prehoda podjetja iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč – rok za sprejem ponudbe – prepozen sprejem ponudbe
Določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči so kogentne narave. Mednje spada tudi določitev roka za sprejem ponudbe, ki znaša 30 dni od dneva, ko je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča objavljena na oglasni deski.
ZPP člen 19, 30, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti – gospodarski spor - odvetnik kot pravdna stranka - spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne kot odvetniške družbe), ne sodijo v krog subjektov, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. Kljub številnim podobnostim s podjetniki iz 6. odstavka 3. člena ZGD odvetniki niso podjetniki, ampak zasebniki, kot je to tudi izrecno navedeno v 7. odstavku 7. člena ZFPPIPP. Glede na to Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, ni pristojno za sojenje.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/5, 270, 272/1, 272/2, 272/2(1), 272/2(2). ZPP člen 190. OZ člen 255, 255/2, 256.
zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pritožbeni razlogi – izpodbijanje pravnih dejanj – odtujitev stvari med pravdo
Tožena stranka ne more s pritožbo (ponovno) izpodbijati sklepa o izdaji začasne odredbe oziroma navajati novih ugovornih razlogov, ki jih ni navajala v ugovoru zoper izdano začasno odredbo, saj bi s tem prišlo do nedovoljenega podvajanja pravnih sredstev.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4, 179, 179/1. ZPP člen 153, 153/3, 366.
cenitev nepremičnine
Dolžnik pa ima na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ v tem postopku možnost najpozneje v 8 dneh pred prodajnim narokom podati predlog, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine izkaže za verjetno, da se je vrednost nepremičnine
odškodnina - užitje droge v času prestajanja kazni v zaporu - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni razlogov za objektivno odgovornost tožene stranke, saj prestajanje kazni zapornika v zaporih gotovo ne predstavlja obeležja povečane nevarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021239
URS člen 20, 35, 37, 38. KZ-1 člen 37, 37/1, 37/2, 39, 56/1, 116, 116-4. ZEkom člen 103, 103/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 219, 219.a/2, 273, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 377, 377/4, 378, 378/4, 383, 392, 392/1, 392/7.
pripor - ponovitvena nevarnost – napeljevanje - umor iz koristoljubnosti - nedovoljen dokaz - prekoračenje obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek
Diskontinuiteta posameznikovega procesnega položaja ima za posledico presojo tistih pogojev, ki določajo novi položaj, znotraj katerega je bila izpovedba dana, drugih pa le, če so na to izpovedbo kakorkoli negativno vplivale.
umik tožbe – privolitev tožene stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Sodišče tožencema ni posredovalo vloge tožeče stranke, s katero je bila tožba umaknjena, v izjasnitev, temveč je domnevalo, da toženca privolita v ustavitev postopka že zato, ker naj bi bila njuna terjatev do tožeče stranke poravnana. S tem pa je tožencema odvzelo možnost vplivanja na nadaljnji tek postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 366, 337, 337/1.
cenitev nepremičnine
Drugi dolžnik in tretja dolžnica nimata interesa, da se njuna nepremičnina oceni nižje, kot jo je ocenil v postopku angažiran sodni cenilec, ker v tem primeru s prodajo upnik ne bi bil poplačan in bi moral preostanek dolga terjati z drugimi izvršilnimi sredstvi od dolžnikov.
opravljanje dolžnosti po nalogu delodajalca – ukrepanje policista izven delovnega časa – kritje poškodbe z zavarovalno polico
V dodatnih pogojih je določeno, da so z zavarovanjem kriti primeri, ko delavec ravna po nalogu delodajalca izven delovnega mesta. Tožnikov delodajalec je dejansko država in država je v ZPol naložila policistom določeno ravnanje. Tožnik je izven delovnega mesta ravnal po pooblastilu iz 4. odstavka 30. člena ZPol, torej po nalogu delodajalca. Poškodba, ki jo je pri tem utrpel, je krita z zavarovalno pogodbo.
Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.