Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič. Odpoved dediščini zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
potrdilo o namenski rabi nepremičnine – razveljavitev pravnega posla
Potrdilo o namenski rabi zemljišča morajo stranke pridobiti obvezno pred sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, ob razveljavitvi takšnega posla in vrnitvi lastninske pravice zaradi odpadle podlage, pa ni razumno zahtevati predložitev potrdila, saj na vrnitev lastninske pravice v ničemer ne vpliva namembnost nepremičnine, ki je bila pred tem že v lasti lastnika, ki se bo samo zaradi razveljavitve pogodbe ponovno vpisal kot lastnik.
vknjižba lastninske pravice – udeleženec v postopku – dovoljenost ugovora - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – namembnost zemljišč
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.
odškodninska odgovornost - protipravnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je bila podana tožnici pred zaključkom habilitacijskega postopka, ko je še imela potrebno izvolitev v naziv docentke, ni bila zakonita. Kljub temu pa ni mogoče šteti, da je podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
ZIZ člen 38, 38/2, 38a, 38a/5, 81, 81/2, 88, 88/2, 169, 169/3, 169/6. ZPP člen 161, 196. OZ člen 393, 393/3, 406.
izvršilni naslov za povrnitev pravdnih stroškov – sosporniki – solidarnost na upniški strani – deljiva obveznost – sprememba izvršilnih sredstev na predlog dolžnika
Ker se solidarnost na upniški strani ne domneva, mora iz izreka sodbe ali sklepa, ki je izvršilni naslov, izhajati, da gre za solidarnost upnikov, v nasprotnem primeru pa gre za deljivo obveznost in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve.
Določba 169. člena ZIZ je specialna glede na 34. člen ZIZ in daje dolžniku, ob predpisanih pogojih, možnost, da vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na nepremičnine, glede na to, da je izbira vrste in števila sredstev in predmetov izvršbe sicer povsem na upnikovi strani.
ZSDU člen 81, 81/1, 81/3, 82, 82/1, 83, 83/2. ZGD-1 člen 255.
kolektivni delovni spor - delavski direktor - imenovanje delavskega direktorja - član nadzornega sveta - član uprave
Predlagani kandidat je član nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, zaradi česar ne more biti istočasno imenovan za delavskega direktorja kot člana uprave nasprotnega udeleženca.
ZPP člen 82, 82/1, 108, 142, 142/4, 143, 143/2, 146.
solastnina - delitev solastnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – neznani naslov – vročanje pisanj - začasni zastopnik – fikcija vročitve
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
compensatio lucri cum damno - odstop od pogodbe – razveljavitev pogodbe - kupoprodajna pogodba – jamčevanje za napake – pravne napake – evikcija – razdor pogodbe – notifikacija napak
Ker je dajatveni zahtevek tožeče stranke kondikcijske narave, ne pa odškodninske, sodišče tudi ne more upoštevati morebitne koristi, ki jo je imela tožena stranka zaradi razdora pogodbe, tako, kot bi to lahko storilo v primeru odmere odškodnine zaradi kršitve pogodbenega temelja v smislu uporabe pravila
compensatio lucri cum damno
.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ugodilo oblikovalnemu zahtevku tožeče stranke za razdor pogodbe, saj je bila pogodba pravdnih strank razdrta že v trenutku toženčevega prejema odstopne izjave tožeče stranke. Zakonsko odstopno upravičenje kupca predstavlja namreč njegovo (enostransko) oblikovalno pravico, ki se realizira že z odstopno izjavo, učinkuje pa od trenutka prejema odstopne izjave s strani tožene stranke.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2, 47/3. ZRSin člen 9, 9/1, 9/3.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes - sindikat - reprezentativnost
Tudi v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami se pravno upravičenje (procesna legitimacija) presoja na podlagi 47. člena ZDSS-1, kar pomeni, da morajo združenja in skupine delavcev, ki niso stranke kolektivne pogodbe, izkazati, da kolektivna pogodba za njih velja in da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Trije bivši delavci nasprotnega udeleženca z zatrjevanjem, da bodo v primeru morebitnega uspeha v kolektivnem delovnem sporu lahko predlagali obnovo njihovih individualnih delovnih sporov, v katerih se je presojala zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takšnega interesa ne uveljavljajo, ampak izkazujejo le svoj individualni interes.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - kriterij usposobljenosti
Pri toženi stranki ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, tožnika pa je kot presežnega delavca ob ugotovitvi obstoja poslovnega razloga določila na podlagi objektivnih kriterijev (konkretno kriterija usposobljenosti) in ne zaradi njegovega članstva v sindikatu. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita.
umik tožbe – privolitev tožene stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Sodišče tožencema ni posredovalo vloge tožeče stranke, s katero je bila tožba umaknjena, v izjasnitev, temveč je domnevalo, da toženca privolita v ustavitev postopka že zato, ker naj bi bila njuna terjatev do tožeče stranke poravnana. S tem pa je tožencema odvzelo možnost vplivanja na nadaljnji tek postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 366, 337, 337/1.
cenitev nepremičnine
Drugi dolžnik in tretja dolžnica nimata interesa, da se njuna nepremičnina oceni nižje, kot jo je ocenil v postopku angažiran sodni cenilec, ker v tem primeru s prodajo upnik ne bi bil poplačan in bi moral preostanek dolga terjati z drugimi izvršilnimi sredstvi od dolžnikov.
Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021239
URS člen 20, 35, 37, 38. KZ-1 člen 37, 37/1, 37/2, 39, 56/1, 116, 116-4. ZEkom člen 103, 103/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 219, 219.a/2, 273, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 377, 377/4, 378, 378/4, 383, 392, 392/1, 392/7.
pripor - ponovitvena nevarnost – napeljevanje - umor iz koristoljubnosti - nedovoljen dokaz - prekoračenje obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek
Diskontinuiteta posameznikovega procesnega položaja ima za posledico presojo tistih pogojev, ki določajo novi položaj, znotraj katerega je bila izpovedba dana, drugih pa le, če so na to izpovedbo kakorkoli negativno vplivale.
ZPP člen 19, 30, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti – gospodarski spor - odvetnik kot pravdna stranka - spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne kot odvetniške družbe), ne sodijo v krog subjektov, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. Kljub številnim podobnostim s podjetniki iz 6. odstavka 3. člena ZGD odvetniki niso podjetniki, ampak zasebniki, kot je to tudi izrecno navedeno v 7. odstavku 7. člena ZFPPIPP. Glede na to Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, ni pristojno za sojenje.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/5, 270, 272/1, 272/2, 272/2(1), 272/2(2). ZPP člen 190. OZ člen 255, 255/2, 256.
zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pritožbeni razlogi – izpodbijanje pravnih dejanj – odtujitev stvari med pravdo
Tožena stranka ne more s pritožbo (ponovno) izpodbijati sklepa o izdaji začasne odredbe oziroma navajati novih ugovornih razlogov, ki jih ni navajala v ugovoru zoper izdano začasno odredbo, saj bi s tem prišlo do nedovoljenega podvajanja pravnih sredstev.
ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč – rok za sprejem ponudbe – prepozen sprejem ponudbe
Določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči so kogentne narave. Mednje spada tudi določitev roka za sprejem ponudbe, ki znaša 30 dni od dneva, ko je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča objavljena na oglasni deski.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4, 179, 179/1. ZPP člen 153, 153/3, 366.
cenitev nepremičnine
Dolžnik pa ima na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ v tem postopku možnost najpozneje v 8 dneh pred prodajnim narokom podati predlog, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine izkaže za verjetno, da se je vrednost nepremičnine
odškodnina - užitje droge v času prestajanja kazni v zaporu - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni razlogov za objektivno odgovornost tožene stranke, saj prestajanje kazni zapornika v zaporih gotovo ne predstavlja obeležja povečane nevarnosti.
opravljanje dolžnosti po nalogu delodajalca – ukrepanje policista izven delovnega časa – kritje poškodbe z zavarovalno polico
V dodatnih pogojih je določeno, da so z zavarovanjem kriti primeri, ko delavec ravna po nalogu delodajalca izven delovnega mesta. Tožnikov delodajalec je dejansko država in država je v ZPol naložila policistom določeno ravnanje. Tožnik je izven delovnega mesta ravnal po pooblastilu iz 4. odstavka 30. člena ZPol, torej po nalogu delodajalca. Poškodba, ki jo je pri tem utrpel, je krita z zavarovalno pogodbo.