compensatio lucri cum damno - odstop od pogodbe – razveljavitev pogodbe - kupoprodajna pogodba – jamčevanje za napake – pravne napake – evikcija – razdor pogodbe – notifikacija napak
Ker je dajatveni zahtevek tožeče stranke kondikcijske narave, ne pa odškodninske, sodišče tudi ne more upoštevati morebitne koristi, ki jo je imela tožena stranka zaradi razdora pogodbe, tako, kot bi to lahko storilo v primeru odmere odškodnine zaradi kršitve pogodbenega temelja v smislu uporabe pravila
compensatio lucri cum damno
.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ugodilo oblikovalnemu zahtevku tožeče stranke za razdor pogodbe, saj je bila pogodba pravdnih strank razdrta že v trenutku toženčevega prejema odstopne izjave tožeče stranke. Zakonsko odstopno upravičenje kupca predstavlja namreč njegovo (enostransko) oblikovalno pravico, ki se realizira že z odstopno izjavo, učinkuje pa od trenutka prejema odstopne izjave s strani tožene stranke.
ZZZDR člen 129. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
višina preživnine za mladoletnega otroka – preživninske zmožnosti zavezanca – dnevnice kot del plače – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – protispisnost
Dnevnice so sicer namenjene bivanju in prehrani za čas odsotnosti z doma, glede na to, da jih toženec ne porabi v celoti, pa jih je sodišče pravilno upoštevalo pri ugotavljanju njegovih preživninskih zmožnosti.
koprodukcijska pogodba – delitev koristi – družbena pogodba – tv oddaja
Predmet pogodbe je bila koprodukcija TV oddaje in je vključevala zakup licence in produkcijo ter predvajanje na televiziji za 260 oddaj v časovnem obdobju od 26. februarja 2001 do 25. februarja 2002. Pritožbeno sodišče po presoji pravne narave pogodbe ugotavlja, da ta vsebuje elemente družbene pogodbe.
priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - odločanje na podlagi listinskih dokazov - postavitev električnega daljnovoda
Tožeča stranka je po pravnih prednikih od postavitve daljnovoda nepremičnine toženca v ta namen uporabljala in s tem omejevala lastninsko pravico toženca. Iz teh dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je v skladu s pravnimi pravili, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ in specialnih predpisov, ki urejajo danes služnosti v javno korist, priposestvovala služnost. Že ODZ je za takšne primere predvidel nepravilne oziroma navidezne služnosti v paragrafu 479.
Sedmi odstavek novega 125.a člena ZZK-1 določa, da mora vlagatelj vloge plačati sodno takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke navedene v nalogu. Če sodne takse v tem roku ne plača, se šteje, da je vlogo umaknil.
čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - nadurno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Dogovor v pogodbi o zaposlitvi za neto določen znesek osnovne plače ni v nasprotju z veljavno zakonodajo, tožena stranka pa je dolžna tako dogovorjeni znesek izplačati skupaj z dodatki, do katerih je tožnik upravičen po kolektivni pogodbi.
upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora – poslovne knjige insolventnega dolžnika
ZFPPIPP sodišču ne nalaga, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika. In ker upnikove terjatve v dolžnikovih poslovnih knjigah ni, niso odločilnega pomena njegove trditve, da ima do stečajnega dolžnika terjatev v taki višini, da sodi med upnike z najvišjimi terjatvami in bi kot tak moral biti imenovan v upniški odbor.
Ker tožnica ni dokazala opravičljive zmote in tudi ne, da je sodno poravnavo sklenila pod prisilo, niso podani razlogi za razveljavitev sodne poravnave.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo že iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, kateri upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju kot tožena stranka, so bili neenako obravnavani, pri čemer se do izkazanosti pogojev izpodbojnosti sploh ni opredelilo.
opravljanje dolžnosti po nalogu delodajalca – ukrepanje policista izven delovnega časa – kritje poškodbe z zavarovalno polico
V dodatnih pogojih je določeno, da so z zavarovanjem kriti primeri, ko delavec ravna po nalogu delodajalca izven delovnega mesta. Tožnikov delodajalec je dejansko država in država je v ZPol naložila policistom določeno ravnanje. Tožnik je izven delovnega mesta ravnal po pooblastilu iz 4. odstavka 30. člena ZPol, torej po nalogu delodajalca. Poškodba, ki jo je pri tem utrpel, je krita z zavarovalno pogodbo.
ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč – rok za sprejem ponudbe – prepozen sprejem ponudbe
Določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči so kogentne narave. Mednje spada tudi določitev roka za sprejem ponudbe, ki znaša 30 dni od dneva, ko je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča objavljena na oglasni deski.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/5, 270, 272/1, 272/2, 272/2(1), 272/2(2). ZPP člen 190. OZ člen 255, 255/2, 256.
zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pritožbeni razlogi – izpodbijanje pravnih dejanj – odtujitev stvari med pravdo
Tožena stranka ne more s pritožbo (ponovno) izpodbijati sklepa o izdaji začasne odredbe oziroma navajati novih ugovornih razlogov, ki jih ni navajala v ugovoru zoper izdano začasno odredbo, saj bi s tem prišlo do nedovoljenega podvajanja pravnih sredstev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021239
URS člen 20, 35, 37, 38. KZ-1 člen 37, 37/1, 37/2, 39, 56/1, 116, 116-4. ZEkom člen 103, 103/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 219, 219.a/2, 273, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 377, 377/4, 378, 378/4, 383, 392, 392/1, 392/7.
pripor - ponovitvena nevarnost – napeljevanje - umor iz koristoljubnosti - nedovoljen dokaz - prekoračenje obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek
Diskontinuiteta posameznikovega procesnega položaja ima za posledico presojo tistih pogojev, ki določajo novi položaj, znotraj katerega je bila izpovedba dana, drugih pa le, če so na to izpovedbo kakorkoli negativno vplivale.
ZPP člen 19, 30, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti – gospodarski spor - odvetnik kot pravdna stranka - spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne kot odvetniške družbe), ne sodijo v krog subjektov, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. Kljub številnim podobnostim s podjetniki iz 6. odstavka 3. člena ZGD odvetniki niso podjetniki, ampak zasebniki, kot je to tudi izrecno navedeno v 7. odstavku 7. člena ZFPPIPP. Glede na to Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, ni pristojno za sojenje.
umik tožbe – privolitev tožene stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Sodišče tožencema ni posredovalo vloge tožeče stranke, s katero je bila tožba umaknjena, v izjasnitev, temveč je domnevalo, da toženca privolita v ustavitev postopka že zato, ker naj bi bila njuna terjatev do tožeče stranke poravnana. S tem pa je tožencema odvzelo možnost vplivanja na nadaljnji tek postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodnina - užitje droge v času prestajanja kazni v zaporu - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni razlogov za objektivno odgovornost tožene stranke, saj prestajanje kazni zapornika v zaporih gotovo ne predstavlja obeležja povečane nevarnosti.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 366, 337, 337/1.
cenitev nepremičnine
Drugi dolžnik in tretja dolžnica nimata interesa, da se njuna nepremičnina oceni nižje, kot jo je ocenil v postopku angažiran sodni cenilec, ker v tem primeru s prodajo upnik ne bi bil poplačan in bi moral preostanek dolga terjati z drugimi izvršilnimi sredstvi od dolžnikov.
Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4, 179, 179/1. ZPP člen 153, 153/3, 366.
cenitev nepremičnine
Dolžnik pa ima na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ v tem postopku možnost najpozneje v 8 dneh pred prodajnim narokom podati predlog, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine izkaže za verjetno, da se je vrednost nepremičnine