ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - zmožnost za delo - predhodno vprašanje
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se slednja po zaključku bolniškega staleža, kljub temu da je bila za delo zmožna, na delo ni zglasila, niti ni imela za ta čas odobrenega letnega dopusta.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064600
ZFPPIPP člen 266, 266/2, 316, 317, 320, 322.
vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – poslovanje v stečajnem postopku – končanje nujnih poslov – pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika – unovčenje stečajne mase – upravljanje stečajne mase
V kolikor bi bilo mogoče prodajno pogodbo v delu, v katerem sta se pogodbeni stranki dogovorili, da lahko prodajalec od kupca zahteva sklenitev prodajne pogodbe za odkup premičnin, ki mu jih je prodal, do 02. 06. 2011, opredeliti kot vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za izpolnitev le-te niso podani pogoji, saj je pravica prodajalca, da od kupca zahteva sklenitev prodajne pogodbe, prenehala s potekom časa, za katerega je bila dogovorjena.
Škodo (tudi nepremoženjsko) mora (trditi in) dokazati (poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti, razen krivde) tožnik. Ker odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, verjetnost obstoja dejstev (v konkretnem primeru nastanka škode v škodnem dogodku) ne zadošča, temveč je potrebno prepričanje (to je taka skladnost trditev z dejstvi, o kateri ne dvomi noben razumen človek več).
odškodninska odgovornost - spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Četudi v času, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, še ni veljala določba 6.a člena ZDR o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi spolnega nadlegovanja, ki ga je bila tožnica deležna s strani nadrejenega delavca, utemeljen na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065246
ZOR člen 16, 154, 154/1, 170, 170/1. ZPP člen 7, 212, 254, 254/3. OZ člen 10.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - elementi civilnega delikta - protipravno ravnanje - medicinska napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčnost tožbe - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
Vzročnost v obravnavanem primeru ni očitna („naravna“), pač pa pravna, saj gre za očitek opustitve ravnanja, kakršnega naj bi od strokovnjaka terjale okoliščine. Zato je ni mogoče spregledati in nadomestiti z golo ugotovitvijo o časovnem zaporedju dogodkov. Sodišče bi moralo ugotoviti (to dokazno breme pa je na tožniku), da je ravnanje toženčevih zdravnikov povečalo verjetnost njegove škode, ki mu je nastala (izguba presajene ledvice in vsa škoda, ki jo s tem v zvezi ustrezno opredeljuje). Pri tem je treba vzročnost analizirati prospektivno, namreč upoštevati verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, ne le v teh, ki so se dejansko zgodile. Upoštevati je treba mejni prag zadostne verjetnosti, in sicer 50 %.
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti
Do prehoda podjetja iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067782
OZ člen 122.
pogodba – prenos pogodbe – razlaga pogodbe – razlaga pogodbenih določil – prenos pogodbe na tretjega
Predmet spora v obravnavani zadevi je predvsem vsebina določbe 3. člena Pogodbe, ki določa, da ''…družbenika odstopita tožniku okvirno 1/3 posla po pogodbi 05-PR/2004…''. Takšen zapis v pogodbi po presoji pritožbenega sodišča ustreza definiciji prenosa pogodbe. Vsaka stranka dvostranske pogodbe lahko prenese pogodbo na tretjega, s čemer ta postane imetnik njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZOdvT tarifna številka 6007.
stroški stečajnega upravitelja - potni stroški - davek na dodano vrednost na plačilo potnih stroškov stečajnega upravitelja
Potni stroški, ki so predmet izpodbijanega sklepa, so upravitelju nastali pri opravljanju storitev, ki jih ima v tem postopku kot upravitelj. Davčna osnova pa vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je izvajalec (upravitelj) prejel.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine – aktivna legitimacija - zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Dejstvo, da tožnica ni lastnica stavbe, ni odločilno, saj je pod pojmom tuja stvar iz 198. člena OZ treba razumeti vsakršno tujo pravico (obligacijsko, stvarno ali intelektualno) in ne zgolj lastninsko.
Ker zakonske zamudne obresti nimajo več valorizacijske funkcije, dejstvo, da je uporabnina nečista denarna terjatev, nima nobenega vpliva na začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
odškodninska odgovornost države – protipravnost policijske akcije – poseg v osebnostne pravice
Sodišče prve stopnje je odgovornost države pravilno presojalo v luči krivdne odškodninske odgovornosti in zaradi pomanjkanja elementa protipravnosti ugotovilo, da odškodninska odgovornost države ni podana.
ZPP člen 82, 82/1, 108, 142, 142/4, 143, 143/2, 146.
solastnina - delitev solastnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – neznani naslov – vročanje pisanj - začasni zastopnik – fikcija vročitve
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067774
ZPP člen 274. ZZNPOB člen 42, 42/1, 42/2.
izpodbijanje očetovstva – postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo
Iz tožničinih navedb in predloženih listin izhaja, da je bil mladoletni M. spočet s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo ter da sta tožnica in prvi toženec podala privolitev za navedeni postopek oploditve. Prvi toženec zato velja za očeta drugega toženca, pri čemer pa njegovega očetovstva glede na doslej povedano ni dovoljeno izpodbijati. Vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe v tej pravdi zato ni aktualno. Ker tožba ni dovoljena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059702
ZPP člen 137, 243. ZOR člen 154.
vročanje – vabilo na pregled s strani izvedenca – dokazovanje z izvedencem – odškodninska odgovornost staršev – bolezen otroka – izključitev javnosti iz glavne obravnave
ZPP ne določa posebnih pravil v primeru, ko postavljeni sodni izvedenec vabi pravdno stranko na pregled. Tako tudi ne terja vabljenja na pregled preko strankinega pooblaščenca.
Podatki, objavljeni na spletni strani (v konkretnem primeru Wikipedija), ne morejo nadomestiti mnenja predlaganega sodnega izvedenca.
Kot osebno skrivnost lahko kvalificiramo samo najbolj občutljive podatke iz intimne sfere posameznika, ki praviloma niso dostopni tretjim osebam in so po splošnem prepričanju take narave, da tretje osebe vanje ne morejo in ne smejo imeti vpogleda. Sodišče mora zato v vsakem primeru pretehtati, kateri izmed dveh nasprotujočih si interesov (interes posameznika, da se ne razkrije podatek iz njegove osebne sfere, in zanimanje javnosti na drugi strani) ima prednost.
ZDR člen 75, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25, 25/1, 39, 39/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - odjava iz zavarovanj
V konkretnem primeru tožnik (zaposlen kot javni uslužbenec - policist) ni vložil pritožbe, potem ko mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico (na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero tožnik zatrjuje, da je ni prejel), temveč je s tožbo uveljavljal neposredno varstvo pred sodiščem. Zato skladno z določbo 274. člena ZPP zaradi pomanjkanja procesne predpostavke (to je uveljavljanja predhodnega varstva pri delodajalcu) sodno varstvo ni dopustno.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – primerna višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je glede na to, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, v skladu z določbo 14. člena ZPP pravilno upoštevalo, da je na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - kriterij usposobljenosti
Pri toženi stranki ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, tožnika pa je kot presežnega delavca ob ugotovitvi obstoja poslovnega razloga določila na podlagi objektivnih kriterijev (konkretno kriterija usposobljenosti) in ne zaradi njegovega članstva v sindikatu. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita.
odškodninska odgovornost - protipravnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je bila podana tožnici pred zaključkom habilitacijskega postopka, ko je še imela potrebno izvolitev v naziv docentke, ni bila zakonita. Kljub temu pa ni mogoče šteti, da je podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
vknjižba lastninske pravice – udeleženec v postopku – dovoljenost ugovora - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – namembnost zemljišč
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.