priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - odločanje na podlagi listinskih dokazov - postavitev električnega daljnovoda
Tožeča stranka je po pravnih prednikih od postavitve daljnovoda nepremičnine toženca v ta namen uporabljala in s tem omejevala lastninsko pravico toženca. Iz teh dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je v skladu s pravnimi pravili, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ in specialnih predpisov, ki urejajo danes služnosti v javno korist, priposestvovala služnost. Že ODZ je za takšne primere predvidel nepravilne oziroma navidezne služnosti v paragrafu 479.
osebna vročitev - napačno vročanje – vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
ZPP-UPB3 ni določal, kateri časovni trenutek se šteje kot trenutek vročitve v primeru, ko pride do napake pri vročanju pri vročitvi, ki se ne opravi neposredno naslovniku. Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno šteti, da je bila vročitev stranki opravljena v trenutku, ko se je seznanila s sodnim pisanjem. Takšno stališče je zavzel tudi zakonodajalec, ki je navedeno pravilo uzakonil z novelo ZPP-D.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - kriterij usposobljenosti
Pri toženi stranki ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, tožnika pa je kot presežnega delavca ob ugotovitvi obstoja poslovnega razloga določila na podlagi objektivnih kriterijev (konkretno kriterija usposobljenosti) in ne zaradi njegovega članstva v sindikatu. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064116
ZPP člen 7, 212, 325,326, 335. ZMZPP člen 1,23,48,50,64.
mednarodna pristojnost – uporaba tujega prava - sklepčnost tožbe – pravočasna trditvena podlaga – dopolnilna sodba – predlog stranke - slamnati kupec
Ker gre v konkretnem primeru za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja in se nanaša na izpolnitev pogodbene obveznosti (izstavitev zemljiškoknjižne listine), razloga za izključitev pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji ni, ne glede na to, da sicer nepremičnina leži v Republiki Hrvaški.
Sodna praksa je ustaljena na stališču, da se kot pravočasen predlog za dopolnitev sodbe šteje tudi pritožba stranke, v kateri le-ta sodišču očita, da ni odločilo o celotnem ali vseh zahtevkih.
Sodišče dejstev, ki jih je ugotovilo, ko je izvajalo dokaze, pa niso bila zatrjevana, ne bi smelo vzeti za podlago svoje odločitve. Takšna kršitev, ki se ni odrazila v kateri od absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, je upoštevna takrat, ko lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Res je sicer, da pritožnik ob uveljavljanju relativne kršitve določb ZPP nosi tudi breme dokazovanja verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja oziroma breme argumentacije za sklepanje, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi ZPP odločilo drugače, vendar pa posebno prizadevanje za dokazovanje možnosti vpliva kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe ni potrebno tedaj, ko je kvaren vpliv očiten.
upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora – poslovne knjige insolventnega dolžnika
ZFPPIPP sodišču ne nalaga, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika. In ker upnikove terjatve v dolžnikovih poslovnih knjigah ni, niso odločilnega pomena njegove trditve, da ima do stečajnega dolžnika terjatev v taki višini, da sodi med upnike z najvišjimi terjatvami in bi kot tak moral biti imenovan v upniški odbor.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo že iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, kateri upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju kot tožena stranka, so bili neenako obravnavani, pri čemer se do izkazanosti pogojev izpodbojnosti sploh ni opredelilo.
compensatio lucri cum damno - odstop od pogodbe – razveljavitev pogodbe - kupoprodajna pogodba – jamčevanje za napake – pravne napake – evikcija – razdor pogodbe – notifikacija napak
Ker je dajatveni zahtevek tožeče stranke kondikcijske narave, ne pa odškodninske, sodišče tudi ne more upoštevati morebitne koristi, ki jo je imela tožena stranka zaradi razdora pogodbe, tako, kot bi to lahko storilo v primeru odmere odškodnine zaradi kršitve pogodbenega temelja v smislu uporabe pravila
compensatio lucri cum damno
.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ugodilo oblikovalnemu zahtevku tožeče stranke za razdor pogodbe, saj je bila pogodba pravdnih strank razdrta že v trenutku toženčevega prejema odstopne izjave tožeče stranke. Zakonsko odstopno upravičenje kupca predstavlja namreč njegovo (enostransko) oblikovalno pravico, ki se realizira že z odstopno izjavo, učinkuje pa od trenutka prejema odstopne izjave s strani tožene stranke.
odškodninska odgovornost - protipravnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je bila podana tožnici pred zaključkom habilitacijskega postopka, ko je še imela potrebno izvolitev v naziv docentke, ni bila zakonita. Kljub temu pa ni mogoče šteti, da je podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059705
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – stroški za izvedensko mnenje – uspeh v pravdi
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi udarnine palca levega stopala in zvin sklepa med prvo stopalno kostjo in osnovno prstno kostjo levega palca.
Prvostopno sodišče bi moralo priznati celotne stroške izdelave izvedenskega mnenja ne glede na dosežen uspeh v pravdi. Ti stroški bi v enakem znesku nastali v vsakem primeru, torej tudi, če bi tožnik v celoti uspel s tožbenim zahtevkom, kar pomeni, da so neodvisni od tega, v kakšni višini je bilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode ugodeno.
vknjižba lastninske pravice – udeleženec v postopku – dovoljenost ugovora - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – namembnost zemljišč
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.
odškodninska odgovornost - spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Četudi v času, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, še ni veljala določba 6.a člena ZDR o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi spolnega nadlegovanja, ki ga je bila tožnica deležna s strani nadrejenega delavca, utemeljen na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065246
ZOR člen 16, 154, 154/1, 170, 170/1. ZPP člen 7, 212, 254, 254/3. OZ člen 10.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - elementi civilnega delikta - protipravno ravnanje - medicinska napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčnost tožbe - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
Vzročnost v obravnavanem primeru ni očitna („naravna“), pač pa pravna, saj gre za očitek opustitve ravnanja, kakršnega naj bi od strokovnjaka terjale okoliščine. Zato je ni mogoče spregledati in nadomestiti z golo ugotovitvijo o časovnem zaporedju dogodkov. Sodišče bi moralo ugotoviti (to dokazno breme pa je na tožniku), da je ravnanje toženčevih zdravnikov povečalo verjetnost njegove škode, ki mu je nastala (izguba presajene ledvice in vsa škoda, ki jo s tem v zvezi ustrezno opredeljuje). Pri tem je treba vzročnost analizirati prospektivno, namreč upoštevati verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, ne le v teh, ki so se dejansko zgodile. Upoštevati je treba mejni prag zadostne verjetnosti, in sicer 50 %.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – primerna višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je glede na to, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, v skladu z določbo 14. člena ZPP pravilno upoštevalo, da je na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Ker tožnica ni dokazala opravičljive zmote in tudi ne, da je sodno poravnavo sklenila pod prisilo, niso podani razlogi za razveljavitev sodne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062688
OZ člen 1013, 1019.
kršitev leasing pogodbe – odškodnina za premoženjsko škodo – odgovornost poroka za premoženjsko škodo iz kršitve leasing pogodbe – poroštvo – obličnost poroštvene izjave
Odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja novo, samostojno terjatev tožeče stranke kot leasingodajalca, ki ima drugačno podlago od dogovorjene pogodbene obveznosti, zaradi česar ob odsotnosti izrecne pisne izjave poroka, da prevzema obveznost tudi za njeno plačilo, ni mogoče šteti, da takšna obveznost izhaja že iz dejstva, da se je tožena stranka kot porok zavezala za plačilo obrokov leasinga kot pogodbeno dogovorjene izpolnitve glavnega dolžnika. Podlaga za nastanek odškodninske obveznosti namreč ni pogodba, temveč zakon, ki določa pravico povračila škode v primeru kršitve pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059695
ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23-3. ZPP člen 199, 199/1.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - čas sklenitve prodajne pogodbe - zavrnitev prodaje - prekluzivni rok - odložni pogoj - naknadna odobritev pravnega posla - tožba na sklenitev pogodbe - udeležba intervenienta - intervencijski interes
Ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetni pravdi bi pomenilo oviro za tožbeni zahtevek stranskega intervenienta v drugi pravdi na sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetna zemljišča iz naslova predpogodbe. Zato je izkazan njegov stranski intervencijski interes v tej pravdi.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sicer sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enotes in je zato pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če je torej stranski intervenient izgubil pravico do veljavne sklenitve pogodbe za zemljišča, ki so predmet te pravde, je do sklenitve ustrezne pogodbe upravičen tožnik.
depozit v podružnicah Ljubljanske banke v republikah nekdanje Jugoslavije – status filiale Zagreb – odgovornost osnovne družbe za obveznosti podružnice – odgovornost države za dolg banke – bančni denarni depozit – subjekti depozitnega razmerja – ne ultra alterum tantum pri bančnih depozitih
Že samo zato, ker je bila zagrebška bančna enota vpisana v sodni register kot podružnica tožene stranke, velja, da je tožena stranka kot osnovna družba (najmanj tedaj) odgovarjala za njene obveznosti. Kolikor po ustanovitvi in pravni registraciji podružnice slednja in tožena stranka svojih materialnih tokov nista uravnavali tako, kot je nalagal pravni red, to na razmerja do tretjih ne more in ne sme vplivati.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je pogodba o bančnem denarnem depozitu. Stranki pogodbenega razmerja sta deponent (varčevalec) in depozitar (banka). Država ni stranka pogodbenega razmerja.
Pravilo iz 1040. člena ZOR se nanaša na vprašanje kraja vplačil in izplačil. Nanaša se torej na vprašanja načina izpolnitve, ne pa na vprašanje, kdo so subjekti pravnega razmerja.
Zaradi specifike pravnega posla bančnih vlog, bančnih depozitov in podobno je specifična tudi uporaba pravila ne ultra alterum tantum v teh zadevah. Ker gre za pogodbeno razmerje trajanja, v katerem banka sproti pripisuje obresti h glavnici na računu njegovega imetnika, v primeru teh obresti ne gre za zapadle, a neplačane obresti. Ker ta pogoj ni izpolnjen, načeloma tudi ni mogoče uporabiti pravila ne ultra alterum tantum, ki se navezuje na pogoj zapadlih, a neplačanih obresti. Vendar pa se ta položaj spremeni, ko banka neha izpolnjevati svoje pogodbene obresti, ko torej pride do kršitve pogodbe.
Izjava dediča v zapuščinskem postopku, da odstopa svoj dedni delež sodediču, je dedna izjava v smislu 138. člena ZD v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel (darilno pogodbo).