ZMZ člen 28, 55, 55/1-2, 55/1-5, 55/1-6. ZPP člen 360.
mednarodna zaščita – nezadostne oziroma nepomembne navedbe – pospešeni postopek – najkrajši možni čas zaprosila – subsidiarna zaščita – opredelitev do tožbenih ugovorov
Prosilkino izjavo, da so njenemu očetu grozili, da ji bodo storili nekaj groznega, je treba obravnavati v kontekstu njene celotne izpovedi, iz katere izhaja, da ni bila nikoli preganjana zaradi rase, vere, narodne pripadnosti ali političnega prepričanja.
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZTuj določenih listin. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da identiteta tožnika (kot prosilca za mednarodno zaščito) ni ugotovljena, sicer pa pritožba te ugotovitve niti ne izpodbija. Na tej podlagi je pravilna ocena tožene stranke in presoja sodišča prve stopnje o tem, da je podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – izvorna država – zatrjevano preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica je državljanka R Hrvaške, to pa skladno s 15. točko 3. člena ZMZ pomeni, da je R Hrvaška njena izvorna država. Tožnica v izvorni državi ni bila preganjana zaradi katerega od razlogov, določenih v 1. a členu Ženevske konvencije, in ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ.
mednarodna zaščita – zavrnitev statusa begunca – očitno neutemeljena prošnja – pospešeni postopek – pomanjkljiva presoja pogojev za subsidiarno zaščito
Pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito pomeni, da je prosilec za mednarodno zaščito lahko prisilno odstranjen v državo, iz katere je prišel. Zato mora zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito vsebovati tudi celovito presojo, da prisilna odstranitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter da prosilec za mednarodno zaščito v tej državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.
pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nepomembna ali zanemarljiva dejstva – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – subsidiarna zaščita
Problemi z bratom, ker je bil njen izvenzakonski partner druge vere, so bili pravilno ocenjeni kot družinski spor, ki pa nima elementov preganjanja po ZMZ, zato so bile te navedbe pravilno ocenjene kot nepomembne oziroma zanemarljive za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Za mednarodno zaščito je zaprosila, ko je od prihoda v Slovenijo minilo skoraj eno leto, torej res dolgo obdobje, utemeljenih razlogov za to pa ni navedla oziroma pojasnila.
Prošnjo je vložila šele, ko je bila že v postopku odstranitve.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine, na katere je oprlo svojo odločitev, to je poročila UNCHR, kot edina pravno upoštevna, ter na podlagi iz v teh poročilih ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo, da vrnitev prosilcev za mednarodno zaščito v določene predele Iraka v vsakem primeru, zlasti pa pri odvetnikih, pomeni verjetnost, da bodo utrpeli resno škodo, nepravilno sklepalo, da tudi tožniku, za katerega je implicitno menilo, da je odvetnik, ob vrnitvi v Irak grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
ZMZ člen 16, 17. ZUS-1 člen 20, 20/1, 52, 52/2, 59, 75, 75/2. Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (Direktiva 2004/83/ES) člen 2h, 23.
priznanje mednarodne zaščite – združevanje družine po azilnem pravu – relativna bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravnih določb o združevanju družine v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti kot podlago za priznanje mednarodne zaščite niti, če bi tožeča stranka to izrecno uveljavljala. Primere združevanja družin z osebo, ki ni upravičenec do mednarodne zaščite, ureja namreč ZTuj-1 in ne ZMZ.
ZMZ člen 2, 2/3, 23, 23-10, 28, 28-2, 91, 91/2. ZMZ-B člen 108.
priznana subsidiarna zaščita – izrek odločbe - rok trajanja subsidiarne zaščite - resna škoda v smislu nečloveškega ravnanja
Rok trajanja subsidiarne zaščite mora biti določen v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je o zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije.
Zaradi enotnosti postopka priznanja mednarodne zaščite in ko gre za priznanje le enega od obeh statusov, v izreku sodbe ni treba hkrati navajati dveh, temveč le eno odločitev, in sicer v tem primeru o priznanju statusa subsidiarne zaščite.
Priznana subsidiarna zaščita ne more začeti veljati kot dovoljenje za začasno prebivanje že z dnem vročitve izpodbijane sodbe, temveč z dnem njene pravnomočnosti, ko torej postane pravnomočna tudi odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe tožene stranke, ki je tožnikoma zavrnila prošnji za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita – ustavitev postopka – odsotnost na osebnem razgovoru – poslano vabilo in opozorilo v maternem jeziku – domneva o umiku prošnje
Ker se tožnik kljub pravočasno poslanemu vabilu in opozorilu v angleškem jeziku kaj sledi, če se vabilu na osebni razgovor ne bo odzval, temu vabilu ni odzval, je tožena stranka pravilno uporabila določbo prve alineje drugega odstavka in določbo tretjega odstavka 50. člena ZMZ ter postopek za priznanje mednarodne zaščite ustavila. Glede na jasno določbo 50. člena ZMZ, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, slednja ni imela nobene podlage za posebno ugotavljanje dejanskih okoliščin, zakaj tožnika ni bilo na osebnem razgovoru. Prav tako ni bila dolžna skrbeti za njegovo fizično udeležbo na tem razgovoru.
mednarodna zaščita – redni postopek – diskriminacija Romov - preganjanje – poročila o informacijah v izvorni državi
Ker dejanja zoper tožnika ne dosegajo standarda preganjanja iz 26. člena ZMZ, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – preprečitev samovoljnega odhoda iz države – preprečitev nezakonitega prehajanja državnih mej – omejevanje osebne svobode - sum zavajanja in zlorabe postopka
Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je razvidno, da je tožena stranka odredila omejitev gibanja zato, da bi tožniku preprečila samovoljen odhod iz države in s tem onemogočitev izvedbe postopka mednarodne zaščite. Ta lahko, glede na okoliščine primera, vključuje tudi prisilno odstranitev prosilca iz države. S sklepom je tožena stranka tudi preprečila tožniku nezakonito prehajanje državnih mej. Po presoji Vrhovnega sodišča so to ustavno dopustni cilji omejevanja tožnikove osebne svobode.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 26, 26/, 26/2-1, 27, 27/1, 27/7, 28, 55, 55-3, 55-4. Pogodba o delovanju Evropske Unije člen 78, 78/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnitev prošnje - pospešeni postopek - neizkazana povezava med zatrjevanim preganjanjem in tožnikovim političnim prepričanjem - novinarski članki - malo verjetne in protislovne trditve - splošno znane informacije o izvorni državi
Dejanja, za katera tožnik zatrjuje, da so bila storjena zoper njega (zasledovanje s strani neznanca, napad z nožem nanj s strani neznanca, prometna nesreča, ki naj bi jo povzročil neznani voznik ukradenega tovornjaka – dejanja so bila storjena koncem leta 2006 oziroma v začetku leta 2007, ter zatrjevani požig stanovanja v letu 2010), ni mogoče povezati z zatrjevanim razlogom za preganjanje, to je tožnikovim političnim prepričanjem, ki naj bi ga tožnik izkazal s tem, ko naj bi pomagal kolegoma novinarjema pri pripravi člankov o skorumpiranosti mongolskih poslancev, ki so izšli v 3 časopisih v letih 1998 in 1999, pri čemer tožnik pod članki ni bil podpisan. Zato zatrjevana dejanja ne predstavljajo dejanj preganjaj po 26. členu ZMZ v povezavi s 1. A členom Ženevske konvencije in je zavrnitev tožnikove prošnje za mednarodno zaščito po tretjem odstavku 55. člena ZMZ pravilna in zakonita.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013142
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka
Istovetnosti prosilca ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave, pri obravnavanem prosilcu pa se upravičeno pojavi dvom v njegovo sedaj zatrjevano istovetnost zaradi dajanja različnih podatkov o istovetnosti in zato, ker je po lastnih izjavah potoval po Evropi in bil v Sloveniji več mesecev (ne da bi zaprosil za mednarodno zaščito). Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Glede na to, kdaj je tožnik vložil prošnjo, pa je po presoji Vrhovnega sodišča podan tudi razlog iz druge alineje 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ za omejitev gibanja, saj naj bi tožnik po lastni izjavi najprej živel v Španiji, potem preko Italije pred približno osmimi meseci prišel v Slovenijo, kjer naj bi delal v neki avtopralnici, in v vsem tem času ni zaprosil za mednarodno zaščito, ampak je prošnjo vložil šele, ko je uvidel, da bo odstranjen iz države.
ZMZ člen 21, 21/3. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP člen 237, 237/2-7.
mednarodna zaščita – status begunca – materialni pogoji za priznanje – bistvena kršitev pravil postopka – brez razlogov o odločilnih dejstvih
Če sodišče prve stopnje meni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nezakonita zato, ker so pogoji za priznanje statusa begunca podani že s tem, da so po njegovi oceni pri prosilcu izpolnjeni vsi elementi iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ, je po presoji Vrhovnega sodišča v zmoti. Določbe tretjega odstavka 21. člena ZMZ namreč opredeljujejo elemente, po katerih je treba presojati prosilčeve navedbe, kadar prosilec zanje ne more predložiti nobenih dokazov. Ne predstavljajo pa ti elementi že sami po sebi pogojev za podelitev statusa begunca, kajti materialnopravni pogoji za podelitev tega statusa se nahajajo v drugih določbah ZMZ.
Tožnik (glede na dejstva, ki jih je navajal) ni izkazal, da je bil oziroma bi bil izpostavljen dejanjem preganja, ki ustrezajo mednarodno priznani razlagi pojma biti preganjan v smislu Ženevske konvencije, zato ni bilo potrebe po preverjanju izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi iz osme in devete alineje 23. člena ZMZ, kot je določeno v drugem odstavku 22. člena ZMZ (v rednem postopku).
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – zavrnitev prošnje - čas vložitve prošnje - namen preprečiti prisilno odstranitev iz države – zloraba postopka – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – utemeljen razlog – namen vložiti prošnjo
Ker je tožnik prošnjo vložil takrat, ko je izvedel, da bo odstranjen iz Republike Slovenije, je glede na dejanske ugotovitve utemeljen zaključek, da jo je vložil izključno z namenom, da prepreči prisilno odstranitev iz države, torej je podan razlog za zavrnitev njegove prošnje kot očitno neutemeljene iz 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ.
mednarodna zaščita – ponovna prošnja za mednarodno zaščito – varna tretja država – predložitev dokazov – dokazno breme - možnost izpodbijanja domneve o varni tretji državi – pomanjkljiva obrazložitev tožene stranke
Tožnik je torej imel po podatkih predloženih spisov možnost pojasnjevanja in je svoja stališča glede varne tretje države tudi izrazil, ni pa predložil nobenih dokazov za svoje navedbe.
ZMZ člen 60, 62, 63, 63/1, 63/2. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 76.
mednarodna zaščita – ugoditev tožbi – kriteriji za določitev varne tretje države – pomanjkljiva obrazložitev
Sklep mora biti ustrezno obrazložen, te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z odgovorom na tožbo niti s pritožbo.
Glede na navedene določbe ZMZ in trditve tožnika v prošnji se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se tožena stranka do tožnikovih zatrjevanj, da Hrvaška zanj ni varna tretja država, v obrazložitvi sklepa ni opredelila, s tem pa je kršila določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, ki se na podlagi 30. člena ZMZ uporablja subsidiarno. Obrazložitev sklepa mora namreč vsebovati, razen v primerih, ko je dopustna skrajšana obrazložitev, dejansko podlago in pravno podlago izreka sklepa. Če sklep nima takšne obrazložitve, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka. Navedeno mora biti ugotovljeno dejansko stanje in razlogi, ki so organ vodili k odločitvi. Pomanjkljivosti obrazložitve sklepa ni mogoče odpraviti niti z odgovorom na tožbo niti z navedbami v pritožbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zaradi neupoštevanja pravil upravnega postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in tožniku dati možnost, da dodatno pojasni, zakaj Republika Hrvaška zanj ni varna tretja država, nato pa se bo morala do njegovih navedb v novem aktu opredeliti.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ekonomski razlogi - onemogočanje oziroma odložitev odstranitve iz države
Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito tudi zato, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države, saj bi, kolikor ne bi izrazil namere zaprositi za mednarodno zaščito, zaradi nezakonitega prebivanja v Sloveniji zoper njega stekel postopek njegove prisilne odstranitve iz države.