Dublinska uredba – odgovorna država članica – pogoji za priznanje mednarodne zaščite – splošna verodostojnost prosilca - sklicevanje sodišča na utemeljitev upravnega akta
Prosilci za mednarodno zaščito ne morejo izbrati države, v kateri naj bo njihova prošnja obravnavana, zato so pritožbeni ugovori o dogovoru med Slovenijo in Belgijo glede tega, katera država je po Dublinski uredbi odgovorna za obravnavo tožnikove prošnje, neupoštevni.
Podlago za ocenjevanje splošne verodostojnosti prosilca ima tožena stranka v določbah ZMZ (zlasti 21. in 22. člen) in predpisih EU ter mednarodnih sporazumih oziroma konvencijah. V azilnem postopku temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti njegovih navedb.
Niso utemeljeni pritožbeni ugovori glede uporabe določbe drugega odstavka 71. člena ZUS-1, saj sklicevanje sodišča na razloge oziroma utemeljitev izpodbijanega akta zakon posebej predvideva in dopušča. Tako sklicevanje tudi ne pomeni, da je sodba brez razlogov, ampak je za njene razloge treba šteti razloge izpodbijanega upravnega akta. Ta zakonska določba je glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča zakonsko pravilo, ki določa le način pisanja obrazložitve sodbe.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012499
ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3. ZMZ člen 28.
zmotna uporaba materialnega prava - resna škoda - neverodostojnost prosilca - priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje v rednem postopku - informacije o izvorni državi
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da v obravnavanem primeru, ko je bila v postopku ugotovljena splošna neverodostojnost prosilca, ta s svojimi izjavami, ki jim zaradi prej navedenega ni mogoče dati kakšne dokazne vrednosti, ni izkazal obstoja zakonskih pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite. Pravilno tožena stranka navaja, da morata biti tako strah pred preganjanjem kot tudi tveganje izpostavljanju resni škodi, individualno utemeljena.
Ker je bilo dejansko stanje v odločbi tožene stranke in sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo (določbe ZMZ), je pritožbeno sodišče zato na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 ugodilo njeni pritožbi in spremenilo 1. točko izpodbijanega izreka sodbe in sklepa tako, da je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo, saj je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1012910
ZUS člen 13, 13/2-3. ZMZ člen 51, 59.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – odločanje po sodniku posamezniku – enostavno dejansko in pravno stanje
Sodišče prve stopnje je o zadevi odločalo po sodniku posamezniku na podlagi sklepa senata, izdanega po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker je ocenilo, da gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. Vrhovno sodišče se s to oceno strinja. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje pravna vprašanja, povezana z odločitvijo v zadevi, tudi abstraktno obravnavalo na nekaj straneh sodbe, na to oceno ne vpliva, saj gre očitno za obiiter dicta in pravila o sestavi sodišča (13. člen ZUS-1) zato niso bila kršena.
ZMZ člen 30, 51, 51/2, 51/3, 59, 59/1-2. ZUP člen 210, 210/4, 211.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotovitev države, ki je pristojna za reševanje prošnje za mednarodno zaščito
Ker je v obravnavani zadevi treba ugotoviti, katera država je odgovorna (pristojna) za reševanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito in zagotoviti tožnikovo predajo tej državi, tožniku pa med tem preprečiti nadaljnje ilegalno prehajanje meje in vlaganje nadaljnjih prošenj za mednarodno zaščito v drugih državah, je omejitev gibanja nujna iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 59. člena ZMZ.
Če glede odločilnih dejstev obstaja nasprotje o tem, kar se navaja v sodbi o vsebini upravne odločbe in samo upravno odločbo, je vselej podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo – predaja tožnika odgovorni državi članici po Dublinski uredbi – zavrženje pritožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj.
V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke (s tem pa tudi izpodbijana sodba) imela pravne učinke le do takrat, ko je bil tožnik predan Republiki Avstriji kot odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito in v skladu z Dublinsko uredbo. Ta predaja izhaja tako iz odgovora tožene stranke na pritožbo, kakor tudi iz listin, ki jih je poslala sodišču. S predajo tožnika je pravzaprav izpodbijani akt tožene stranke prenehal učinkovati. Nastopila je nova pravna situacija. Tožnik si zato svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana.
odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosila za mednarodno zaščito, izrecno navedla, da je Srbijo zapustila, ker ni mogla dobiti zaposlitve, zaradi svojih zdravstvenih težav ter zaradi prihodnosti svojih otrok. Glede na te navedbe ter ostale okoliščine je pravilna odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito (po tretji alineji 55. člena ZMZ).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – dublinski postopek
V primerih, ko prosilec nezakonito vstopi v eno državo članico EU in nato prestopi mejo in vstopi v drugo državo članico EU, se na podlagi določbe 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ v zvezi z Uredbo 343/2003/ES državi dogovorita o tem, katera je glede na kriterije v Uredbi pristojna obravnavati njegovo prošnjo ne glede na to, v kateri od teh držav jo je vložil. Prosilec na izbiro države v takem primeru ne more vplivati.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ponovna prošnja – naknadno navajanje članstva v politični stranki – neizkazano preganjanje – neverodostojnost izjav - očitno neutemeljena prošnja
Prosilec mora svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljiti individualno, torej s svojimi konkretnimi težavami, ne pa s splošnim navajanjem težav, ki jih imajo pripadniki iste narodnosti.
ZMZ člen 21, 30, 56, 56/1, 56/2, 57, 57/1, 57/3. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. december 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 24, 24/1-a, 32, 32/3, 32/4, 34. ZUP člen 3, 10, 67, 129, 129/1-4, 188, 226. URS člen 158. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi ali dejstva, ki bi verjetno pripeljali do drugačne odločitve - splošna neverodostojnost prosilca v predhodnem postopku - subjektivni elementi (razlogi) prošnje - objektivni elementi (razlogi) prošnje - predložitev dokazov ob vložitvi zahtevka - dopolnitev nepopolne vloge - subsidiarna uporaba ZUP - skladnost zakona z direktivo in ustavo
Pred vložitvijo ponovne prošnje za mednarodno zaščito mora prosilec najprej vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, o katerem (enako kot o prošnji za mednarodno zaščito) odloča pristojni organ (tožena stranka). Taka zahteva sledi pravnomočno zavrnjeni prejšnji prošnji oziroma umiku prejšnje prošnje. Brez sklepa o odobritvi vložitve ponovne prošnje ni mogoče vložiti ponovne prošnje. Odobritev vložitve ponovne prošnje za mednarodno zaščito je procesna predpostavka za vložitev ponovne prošnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1011609
ZMZ člen 50, 50/1, 50/3. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - umik prošnje za priznanje mednarodne zaščite - umik tožbe - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite in umika tožbe je v obravnavanem primeru prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi izboljšala njenega pravnega položaja, saj je vloga prosilca za mednarodno zaščito, o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bila za tožnika, ki k prošnji za priznanje mednarodne zaščite ni predložil nikakršnega dokaza, pravilno ugotovljena njegova splošna neverodostojnost (zadnja alineja tretjega odstavka 21. člena ZMZ).
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – prosilec predhodno zaprosil za azil v drugi državi – predaja pristojni državi - prstni odtisi – nastanitev v Centru za tujce
Pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ je podan s tem, ko je tožena stranka iz baze prstnih odtisov pridobila rezultat o obstoju prosilčevih prstnih odtisov v bazi ter s tem ugotovila, da je prosilec predhodno že dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito v drugi državi članici EU, torej je treba zagotoviti njegovo prisotnost zaradi postopka izročitve.
ZMZ člen 59, 59/1-2. Uredba Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 10.
omejitev gibanja - tretja država - nezakonit vstop - pristojna država za obravnavo prošnje
Po presoji Vrhovnega sodišča je relevantna okoliščina dejstvo, da je tožnik iz tretje države nezakonito vstopil v EU. Kje natančno je to storil in kdaj se je to zgodilo, po mnenju Vrhovnega sodišča ni pravno pomembno. Namen omejitve gibanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ je namreč ugotovitev pristojne države za obravnavo prosilčeve prošnje za priznanje mednarodne zaščite, v obravnavanem primeru ob upoštevanju določb 10. člena Uredbe 2003/343/ES, ki določajo pristojno državo za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite v primeru nezakonitega vstopa prosilca iz tretje države v državo članico EU.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nasilje v sorodstvu – dejanja preganjanja - subsidiarna zaščita – status prosilca – status tujca – neoprava glavne obravnave
Tožnik je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosil za mednarodno zaščito, izrecno navedel, da ima težave z bratrancema, ki sta psihično bolna, ga napadata in maltretirata na njihovem skupnem dvorišču in ga obmetavata s kamenjem. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri zatrjevanem nasilju v sorodstvu ne gre za nasilje oziroma dejanja preganjanja v smislu Ženevske konvencije in 24. člena ZMZ, ki določa subjekte preganjanja ter 26. člena ZMZ.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – predhodno več mesecev trajajoče bivanje v Sloveniji
Če prvostopni organ odloča le na podlagi dokazov in okoliščin iz prvih 8 alinej 23. člena ZMZ, kot je tudi v tem primeru, odloča v pospešenem postopku.
Okoliščina, da prosilec ni podal namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, je podana tudi, če je ni izrazil v Italiji, kjer je bival skoraj 5 mesecev in po prihodu v Slovenijo, kjer je bival 14 mesecev pred podajo namere. Če prosilec izrazi namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito takrat, ko v zaporu čaka na izročitev državi, v kateri mora prestati zaporno kazen, na podlagi mednarodne tiralice, prej pa je že 14 mesecev bival v Sloveniji, je namero za vložitev prošnje vložil zaradi odložitve oziroma onemogočanja odstranitve iz Slovenije.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nekonsistentne, protislovne, malo verjetne navedbe – verjetna izkazanost navedb
Dejansko stanje se je tudi v tej zadevi lahko popolno ugotovilo iz tožnikove prošnje in drugih njegovih izjav iz uradnih dokumentov italijanskih oblasti ter baze prstnih odtisov EURODAC, zato je tožena stranka lahko odločala v pospešenem postopku. Pravilno in zakonito je zavrnila prošnjo kot očitno neutemeljeno, saj so bili za to izpolnjeni trije razlogi iz 55. člena ZMZ.
subsidiarna oblika zaščite – splošna verodostojnost prosilca – pospešeni postopek
Iz pritožnikovih izjav izhaja, da okoliščin za priznanje statusa begunca pritožnik v obravnavani zadevi ne uveljavlja, pač pa je uveljavljal samo subsidiarno obliko zaščite iz tretjega odstavka 2. člena v zvezi z 28. členom ZMZ. Izpolnjenost pogojev za priznanje te oblike zaščite je tožena stranka ugotavljala v pospešenem postopku, ki ga ZMZ (členi 52 do 55) za to obliko mednarodne zaščite ne izključuje.
mednarodna zaščita – neverodostojnost prosilca – presoja pogojev za subsidiarno zaščito
Le z ugotovitvijo, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, ob tožnikovem vztrajnem zatrjevanju, da bi ga ob vrnitvi v izvorno državo tam ubili, pa ni mogoče utemeljiti stališča tožene stranke, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 2. člena ZMZ za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite.