združitev družine - mladoletnik brez spremstva - osebni razgovor - nevročeno vabilo na osebni razgovor - preložitev osebnega razgovora - gibanje osebe s priznanim statusom begunca znotraj EU
Čeprav se od osebe, ki zaprosi za združitev družine, pričakuje aktivno sodelovanje, na kar tožena stranka pravilno opozarja, pa to ne more biti razlog, da tožena stranka, ob neizkazanem vabilu na osebni razgovor in ob dejstvu, da CSD z njim ni uspel vzpostaviti stika, ne bi le-tega preložila in počakala na trenutek, da se tožnik v Republiko Slovenijo vrne oziroma na ustrezen način izkaže, da tega nima namen storiti.
mednarodna zaščita – subsidiarna zaščita – denarno nadomestilo osebi s priznano subsidiarno zaščito za nastanitev na zasebnem naslovu - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba tožene stranke
93. člen ZMZ ureja različne primere denarnih nadomestil osebi s priznano mednarodno zaščito. Zato je potrebno ugotoviti dejansko stanje.
omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosilec navedel druge osebne podatke kot v drugih prošnjah
Določba o omejitvi gibanja (51. člen ZMZ) vsebuje splošni preventivni namen, da se preprečijo v naprej nedoločljiva ravnanja prosilca za mednarodno zaščito in neželene posledice, ki niso v javnem interesu. Če prosilec ne želi razkriti svoje identitete ali zavaja azilni organ, morebitnih (bodočih) neželenih ravnanj ni mogoče individualizirati in predvideti. Na podlagi tožnikovih ravnanj – dejstva, da ni predložil identifikacijskega dokumenta in da je z različnimi podatki o svoji identiteti zavajal azilne organe, je tožena stranka ob upoštevanju načela sorazmernosti po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ocenila, da bo lahko le z odrejenim ukrepom, ki se bo izvajal v centru za tujce, zagotovila tožnikovo navzočnost in meritorno odločila o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, oziroma če bo tožnik predložil uradni identifikacijski dokument, ugotovila njegovo istovetnost.
ZMZ člen 21, 21/1, 21/2, 30, 51, 51/1-1, 51/4. ZUP člen 164, 164/1, 164/2. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
Ugotavljanje tožnikove istovetnosti in način tega ugotavljanja sta stvar dejanskega stanja, ki ga v upravnem postopku ugotavlja samostojno upravni organ, ki ta postopek vodi.
Kot dokazi, na podlagi katerih se ugotovijo dejstva, na njihovi podlagi pa izda odločba, se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari, med drugim tudi dokazi (neposredni ali posredni), ki jih predloži stranka, in izjava stranke (164. člen ZUP v zvezi s 30. členom ZMZ).
ZMZ člen 21, 22, 23, 51, 51/1-1, 51/4. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZTuj-2 člen 97.
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prišel v Republiko Slovenijo brez dokumentov s sliko, ampak se ukrep na tej podlagi lahko odredi le, če obstaja tudi dvom v verodostojnost zatrjevane identitete.
Tožnik je Republiko Hrvaško že dvakrat zapustil in nelegalno prišel v Republiko Slovenijo (enkrat je bil že vrnjen v Republiko Hrvaško), sam je povedal, da je na Hrvaško prišel brez dokumentov, ilegalno prestopil mejo, torej je vstopil v državo članico nezakonito iz tretje države, pred tem nelegalno prestopal meje med državami – kar kaže na obstoj znatne nevarnosti, da bo pobegnil in s tem onemogočil izvedbo postopka, to je predajo odgovorni državi članici.
ZMZ člen 28, 28-3, 106, 106/1, 106/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15, 15-c. ZUS-1 člen 77.
podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - individualna grožnja - samovoljno nasilje - kvalifikacijska direktiva - razlaga Sodišča Evropske unije - razlaga Evropskega sodišča za človekove pravice - intenzivnost nasilja - realna grožnja za življenje in osebnost prosilca - časovna veljavnost novele ZMZ
Ker je sodišče prve stopnje glede pojmov „samovoljno nasilje“ in „individualne grožnje“, postavilo svoj standard, ne da bi pravilno upoštevalo sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Elgafaji in 15. c člen Kvalifikacijske direktive, se ni opredelilo do dejanskih ugotovitev (o stopnji samovoljnega nasilja v izvorni državi) v odločbi tožene stranke, ki je zavrnila prosilčevo prošnjo.
ZMZ člen 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZUS-1 člen 33, 33/1-2, 36, 36/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - neznano nahajanje prosilca - pravni interes za ugotovitev nezakonitosti sklepa o omejitvi gibanja - ugotovitvena tožba
Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, kar potrjujejo podatki v predloženih spisih, je tožnik v tožbi zahteval (poleg odprave izpodbijanega akta) tudi, „da sodišče ugotovi, da je bilo z izvajanjem ukrepa odvzema osebne svobode z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce nezakonito poseženo v njegovo pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave RS“. V tožbi je torej tožnik postavil (tudi) zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa tožene stranke (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), kar pa je sodišče prve stopnje prezrlo. V predhodnem preizkusu tožbe ni preizkusilo, ali je tožnik (kljub dejstvu, da je samovoljno zapustil kliniko, v kateri je bil hospitaliziran, in se tudi v Center za tujce ni vrnil) izkazal svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) za izdajo ugotovitvene sodbe v zvezi z zatrjevanim posegom v njegovo ustavno pravico do osebne svobode. Ker tega ni storilo, je bil predhodni preizkus procesnih predpostavk za dopustnost tožbe v obravnavani zadevi pomanjkljivo opravljen.
Specifične osebne okoliščine osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita, so lahko še posebej relevantne pri presoji, ali navedeni osebi v primeru vrnitve v izvorno državo grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
Ker se sodišče prve stopnje do razlogov in analiz tožene stranke sploh ni obrazloženo opredelilo, temveč se je zgolj pavšalno sklicevalo na druge sodbe, kljub sicer konkretnim napotkom toženi stranki, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3. URS člen 23, 25. Uredba (ES), št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o Schengenskih mejah).
pritožba zoper sklep - pravni interes za tožbo - združevanje družine
ZMZ ne vsebuje nobenih določb, da se ureditev, določena v drugem odstavku 50. člena ZMZ, ki se nanaša na prosilca za mednarodno zaščito in na prošnjo za mednarodno zaščito, smiselno uporablja tudi za primere prošenj oseb s priznano mednarodno zaščito za združevanje s svojimi družinskimi člani, oziroma da je tudi v teh primerih podana domneva, da se tudi taka prošnja šteje, zaradi razlogov, navedenih v tem odstavku, za umaknjeno.
ZMZ člen 28, 28/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15c.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja
Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja v državi, v kateri poteka oborožen spopad (tretji odstavek 28. člena ZMZ oziroma 15.(c) člena Kvalifikacijske direktive), pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15.(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretjem odstavku 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 65, 65/1, 79, 79/1. ZMZ člen 2, 2/2, 5, 5/1, 21, 21/3, 26, 26/2-5, 27, 27/1-3. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
mednarodna zaščita - status begunca - izkazanost preganjanja - spor polne jurisdikcije - poziv za služenje vojaškega roka - pritožba tožene stranke - kontradiktorna obrazložitev sodbe 1. stopnje
Samo zavrnitev osebnega poziva za služenje vojaškega roka lahko pomeni, da je izpolnjen pogoj preganjanja v smislu 5. alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ. V tem delu je sodba kontradiktorna, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 80, 80/3-2, 63, 63/2.
omejitev gibanja - istovetnost prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - napačna uporaba materialnega prava - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnikova identiteta sporna, obstajajo pa tudi okoliščine za sum, da tožnik zavaja in zlorablja postopek. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in tožbo zavrnilo.
ZMZ člen 21, 22, 22/2, 28, 28-3, 52, 52-2, 53, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15c.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje statusa begunca - samovoljno nasilje - resna in individualna grožnja - objektivni element - obstoj razloga, da bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo - realna možnost
Nikomur ni mogoče zagotoviti življenja povsem brez tveganja; še posebej ne v situaciji oboroženega spopada; golo naključje ali zgolj verjetnost, da bo posameznik utrpel resno škodo, pa ne dosegata standarda prepričanja. O prepričanju lahko govorimo, kadar o udejanjanju možnosti, da bo prosilec izpostavljen grožnji samovoljnega nasilja, ne dvomi noben razumen človek. Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja na ozemlju, kjer poteka oborožen spopad (tretji odstavek 28. člena ZMZ oziroma 15.(c) člena Kvalifikacijske direktive), pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15.(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretjem odstavku 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera).
Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 15c, 2e. ZMZ člen 3, 3/2, 28, 28-3. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 77.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja na ozemlju, kjer poteka oborožen spopad, pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretji alineji 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera), kot so npr. število civilnih žrtev in zmožnost oziroma nezmožnost države, da prebivalcem zagotovi najbolj osnovna sredstva, kot so dostop do hrane, vode in zdravstvene pomoči. Humanitarne in socialno ekonomske razmere so za priznanje subsidiarne zaščite lahko relevantne le v primeru, če predstavljajo realno nevarnost, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju po 3. členu EKČP; če razmere ne dosegajo praga kršitve 3. člena EKČP, tudi po praksi ESČP ni ovir, da se prosilec ne bi vrnil v izvorno državo.
ZPP člen 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 63, 63/1. ZMZ člen 50, 53, 53-1, 80.
mednarodna zaščita - preganjanje - resna škoda - zavrnilna sodba - samovoljna zapustitev azilnega doma pred pravnomočnostjo odločbe - pravni interes za pritožbo
Ker je prosilka (tožnica) samovoljno zapustila azilni dom (že po vložitvi pritožbe zoper sodbo prve stopnje), ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo.
ZMZ člen 28, 28-3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 2e, 15c.
Na podlagi 15 (c) člena Kvalifikacijske direktive se obstoj resne in individualne grožnje izjemoma šteje za dokazanega, kadar samovoljno nasilje doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist samo zaradi navzočnosti na ozemlju, kjer sicer poteka oborožen spopad, soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
ZMZ člen 51, 51/2, 51/4. ZUS-1 člen 65, 65/1, 75, 75/1. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - sorazmernost in nujnost ukrepa - trajanje pridržanja - korist mladoletnih otrok
Glede na dosedanje ravnanje tožnikov obstaja v obravnavani zadevi znatna nevarnost, da tožniki ne bodo počakali na izvršitev predaje, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča ukrep njihovega pridržanja nujen in glede na spremenjeno lokacijo pridržanja zaradi otrok tudi sorazmeren.
mednarodna zaščita – podaljšanje subsidiarne zaščite – aktualna poročila o stanju v izvorni državi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – obstoj razloga, da bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo – resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista
Tožena stranka ob neupoštevanju predloženih aktualnih informacij ni ugotovila vseh dejstev in dejanskih okoliščin in tudi ni jasno in določno obrazložila, katere dejanske okoliščine je štela kot odločilne pri presoji, da samovoljno nasilje v tožnikovi izvorni državi oziroma v njenem delu ne dosega takšne stopnje, da bi tožniku v primeru vrnitve v izvorno državo pomenilo resno in individualno grožnjo za njegovo življenje ali osebnost.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014683
ZUS-1 člen 75/1-1, 77. ZPP člen 339/2-14, 339/2-15.
mednarodna zaščita - v obliki statusa begunca ali v obliki subsidiarne zaščite - pospešen ali redni postopek - absolutne bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu - neobrazložena sodba - nasprotje med listinami v spisu in razlogi sodbe glede vsebine teh listin, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje se glede nosilnih razlogov svoje sodbe ne more sklicevati na razloge v sodbi Vrhovnega sodišča, danih v zadevi, v kateri je tožena stranka o mednarodni zaščiti istega prosilca v obliki statusa begunca odločala na drugi pravni in dejanski podlagi. Sodišče prve stopnje s tem, ko se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razlog odločbe tožene stranke in jih šteje tudi za svoje razloge, ne odgovori na tožbene navedbe, ki se prvič pojavijo v tožbi in so lahko bistveni za odločitev, temveč mora do njih sprejeti jasna, določna in argumentirana stališča. Tega pa v tem primeru ni storilo. S tem, ko je v izpodbijani sodbi navedlo, da je tožnik postal član politične stranke šele leta 2011, trdi nekaj, kar iz upravnega in sodnega spisa (tožnikove prošnje in zapisnika z osebnega razgovora ter dopisa te politične stranke) ne izhaja. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi absolutno bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, je bilo treba njegovo sodbo razveljaviti in mu zadevo vrniti, da opravi nov postopek.
Konvencije o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1a, 1a/2. ZMZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 5, 5/1-3, 26, 26/2-5, 27, 28, 28-1, 28-2, 28-3, 52, 52/1-1. ZUP člen 207. ZUS-1 člen 52, 75, 75/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - status subsidiarne zaščite - status begunca - dejanja preganjanja - zavrnitev služenja vojaškega roka - izrek odločbe
Tožena stranka in prvostopno sodišče nista kršila tožnikovih ustavnih pravic in tudi ne 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker v izreku izpodbijane odločbe ni posebej odločeno o statusu begunca in posebej o statusu subsidiarne zaščite. V izreku odločbe pristojni organ ne odloči posebej o vsaki posamezni obliki pravice do mednarodne zaščite; če ugodi prošnji, odloči le o obliki zaščite (statusu begunca ali statusu subsidiarne zaščite), ki jo prizna prosilcu.
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikove izjave (da ne želi sodelovati v tej umazani vojni in ne želi streljati na nikogar) oceniti v luči določbe pete alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da se za dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije šteje tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Navedena določba kot kazen tudi ne določa zgolj smrtne kazni, zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni ključno, ali so tožnikove navedbe, da ga bodo v primeru vrnitve ustrelili in na katere je oprla v tej zvezi svojo odločitev tožena stranka, resnične, poleg tega pa je treba tudi upoštevati , da se določbe sirskih predpisov, ki se nanašajo na odklonitev služenja vojaškega roka in ki jih navaja tožena stranka, nanašajo na mirnodobsko ureditev, ne pa tudi na sedanje stanje v Sirski arabski republiki.