PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00021160
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/2, 46, 46/2. ZMZ-1 člen 15, 16, 27, 27/1, 90, 90/1, 92, 92/2.
mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite do polnoletnosti - pravice in koristi pri priznanju subsidiarne zaščite in pri priznanju statusa begunca - vprašanje za predhodno odločanje SEU - sodba SEU - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravni interes - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo primarnosti prava EU - otrok kot prosilec - otrokova največja korist
Ob upoštevanju načela primarnosti prava EU je treba prosilčev pravni interes za izpodbijanje odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, ker meni, da bi mu moral biti iz istih razlogov priznan status begunca, presojati glede na dejansko enakost pravic in koristi, ki izhajajo iz obeh oblik mednarodne zaščite, in ne le glede na konkretni položaj zadevnega prosilca. To za obravnavano zadevo pomeni, da je treba pritožniku priznati pravni interes za tožbo že zaradi neizpolnjenega dejanskega pogoja enakosti glede pravice do prebivanja in nekaterih nadaljnjih upravičenj, ki izvirajo iz obeh oblik mednarodne zaščite.
Vrhovno sodišče se strinja z nosilnim stališče sodišča prve stopnje, da pritožnik, tudi če bi šteli, da pripada posebni družbeni skupini, ki naj bi jo predstavljali "otroci brez staršev", ne more imeti utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem v izvorni državi. Tožena stranka je namreč ravno zato, ker je pritožnik otrok, ocenila, da bi bil v primeru takojšnje vrnitve v izvorno državo lahko podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in mu iz tega razloga priznala status subsidiarne zaščite. To logično pomeni, da po dopolnitvi polnoletnosti pri pritožniku ne bodo podani (s tožbo) zatrjevani razlogi preganjanja, pri čemer se Vrhovno sodišče glede na navedeno presojo sodišča prve stopnje ne opredeljuje do vprašanja, ali "otroci brez staršev" predstavljajo posebno družbeno skupino po četrti alineji prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 24, 24/2. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2, 2-f, 15, 15-b. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2.n. ZMZ-1 člen 15, 16, 20, 25, 26, 26/1-1, 26/2-1, 26/2-2, 27, 27, 28, 28-2/1-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status subsidiarne zaščite - diskriminacija Romov - narodna pripadnost - razlogi preganjanja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje - upoštevanje otrokove koristi - načelo varstva otrokove koristi - slabe življenjske razmere - resna škoda - ugoditev pritožbi
Načelo največje otrokove koristi, glede na svojo pravno naravo (gre za pravno načelo in ne za pravico) ne more preprečevati izvrševanja polja proste presoje države glede nadzora nad vstopom in bivanjem tujcev, ki so otroci in ne vpliva na dokazni standard glede realnosti tveganja resne škode v primeru vrnitve otrok v izvorno državo, saj pristojni organ nima večjega bremena dokazovanja, kot v zadevah, ko gre za polnoletne prosilce.
Zgolj dejstvo, da je nekdo pripadnik romske skupnosti, ne zadošča za ugotovitev obstoja dejanj preganjanj v smislu socialno ekonomske diskriminacije. Za priznanje statusa begunca mora prosilec izkazati, da bi bil zaradi svoje narodnosti (razlog preganjanja je lahko tudi narodna pripadnost) žrtev ponavljajočih se dejanj fizičnega ali psihičnega nasilja, ki bi imelo lastnosti dejanj preganjanja oziroma da bi bil zaradi svoje narodnosti deležen zbira različnih diskriminatornih ukrepov.
Tožniki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje subsidiarne zaščite, saj zgolj slabe življenjske razmere v izvorni državi oziroma tamkajšnje slabše socialne storitve, ne morejo biti podlaga za priznanje mednarodne zaščite. Slabih življenjskih razmer v izvorni državi namreč (kot je razvidno tudi iz sodne prakse ESČP) ni mogoče enačiti s pojmom mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja in tudi ne morejo predstavljati resne škode v smislu 28. člena ZMZ. Razlogi, zaradi katerih jim je sodišče prve stopnje priznalo subsidiarno zaščito zato temeljijo le na sočutju in humanitarnosti, kar po mnenju SEU ne sodi na področje uporabe Kvalifikacijske direktive II.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00022960
ZTuj-2 člen 68, 68/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZPP člen 367.a, 367.c.
dopuščena revizija - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - objektivni kriterij - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je zaradi nevarnosti pobega (drugi odstavek 28. člena Uredbe Dublin III) dopustno pridržati prosilca za mednarodno zaščito na podlagi objektivnega kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena Zakona o tujcih (nesodelovanje v postopku)?
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00017458
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/2, 46, 46/2. ZMZ-1 člen 41, 41/2, 90, 92, 92/1, 92/2.
mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite do polnoletnosti - pravice in koristi pri priznanju subsidiarne zaščite in pri priznanju statusa begunca - pravni interes - sodba SEU - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo primarnosti prava EU - sprememba pravnega stališča - ugoditev pritožbi
Ob upoštevanju načela primarnosti prava EU (odločitve SEU v zadevi C-662/17) je treba prosilčev pravni interes za izpodbijanje odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, ker meni, da bi mu moral biti iz istih razlogov priznan status begunca, presojati glede na dejansko enakost pravic in koristi, ki izhajajo iz obeh oblik mednarodne zaščite, in ne le glede na konkretni položaj zadevnega prosilca. To za obravnavano zadevo pomeni, da je treba pritožniku priznati pravni interes za tožbo že zaradi neizpolnjenega dejanskega pogoja enakosti glede pravice do prebivanja in nekaterih nadaljnjih upravičenj, ki izvirajo iz obeh oblik mednarodne zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00015749
ZMZ-1 člen 23, 23/1-10, 24, 26, 30, 30/2, 125. ZMZ člen 75, 75/1. ZUS-1 člen 59, 59/1, 75, 75/4, 77.
mednarodna zaščita - svoboda veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - preganjanje zaradi vere - splošna verodostojnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - glavna obravnava - načelo prepovedi zlorabe pravic - pritožba tožene stranke - ugoditev pritožbi
Na splošni ravni ni mogoče izključiti, da prosilec v izvorni državi ne bi bil izpostavljen dejanjem preganjanja že zato, ker se je krstil, pri čemer zadošča že, da subjekt preganjanja zaradi opravljenega obreda krsta prosilcu pripisuje dejansko (pristno) spremembo vere, ki se preganja v izvorni državi. Pogoj je seznanitev subjekta preganjanja z v tujini opravljenim krstom, zaradi česar je treba ugotoviti tudi, ali obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo do seznanitve z omenjenim dejstvom res prišlo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00017916
ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2, 75, 75/2, 77. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - nove dejstva in novi dokazi - učinek ex nunc - načelo primarnosti prava EU - neposredni učinek direktive - ugoditev pritožbi
V postopkih priznanja mednarodne zaščite je potrebna tudi ex nunc presoja dejstev in dokazov ter pravnih vprašanj. Kadar je to primerno, je treba upoštevati tudi dejstva in dokaze, ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00017025
ZPP člen 367b, 367b/4.
mednarodna zaščita - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - zatrjevana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje
Za uspešno uveljavljanje neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje bi moral tožnik v predogu za dopustitev revizije opraviti tudi primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbo, s katero utemeljuje neenotnost sodne prakse, ter zatrjevano neenotnost utemeljiti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00016198
ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/2, 75/3, 77. ZMZ-1 člen 26, 26/2-3. ZPP člen 8, 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - ponovljen postopek - dokazna ocena - vestna in skrbna ocena dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje se mora opredeliti do vseh okoliščin, ki so po mnenju strank bistvene za ugotovitev, ali je tožnik upravičen do priznanja mednarodne zaščite.
Tako sodna odločba, kot tudi dokazna ocena, na kateri temelji, je zavezana k razumni ter logično vzdržni in preverljivi argumentaciji. Sodišče mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00016437
ZPP člen 367b, 367b/4.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - mednarodna zaščita - varna izvorna država - pomembno pravno vprašanje - neizkazana neenotna sodna praksa
Za uspešno uveljavljanje neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje bi moral tožnik v predlogu za dopustitev revizije opraviti tudi primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbo, s katero utemeljuje neenotnost sodne prakse, ter zatrjevano neenotnost utemeljiti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00015109
ZMZ-1 člen 49, 49/7, 49/6, 50, 50/3, 64, 64/1-1, 65, 65/6. URS člen 23, 158. ZUP člen 225, 129, 129/1-4.
dopuščena revizija - revizija tožene stranke - pomembno pravno vprašanje - poseg v pravnomočno odločbo - zmotna uporaba materialnega prava - samovoljna zapustitev azilnega doma - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova prošnja za azil - dovoljenost odgovora na revizijo - oseba brez PDI - ugoditev reviziji
Stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da v prejšnjem postopku izdana pravnomočna odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito pravno ne učinkuje, če je prosilec pred njeno vročitvijo njegovemu pooblaščencu samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh vanj ni vrnil, saj je s tem nastopila zakonska domneva o umaknjeni prošnji (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1), je materialnopravno napačno.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00015099
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZMZ-1 člen 20, 27, 28.
mednarodna zaščita - dejansko stanje - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
V primeru, ko je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje oprta na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi v upravnem sporu se lahko uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le, če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje (do česar pa v obravnavanem primeru ni prišlo). Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe upravnega sodišča, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno (ker je bil predmet presoje sodišča prve stopnje) in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013940
ZMZ člen 74, 75. ZMZ-1 člen 51, 70, 125. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/3, 28, 28/3, 36, 36/1-4, 69, 69/1, 73, 73/1, 75, 75/1-1, 78. ZUP člen 2, 129, 129/1-1, 279, 279/1-1. URS člen 3a, 23, 25. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 26, 27, 27/1, 29, 29/1, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - diskrecijska klavzula - dovoljenost tožbe - upravni akt - rok za predajo prosilca - tožba zaradi molka organa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Če se upravni spor vodi kot prvostopenjski sodni spor, sta z vidika varstva pravnega položaja stranke že po naravi stvari kumulativno izpolnjena pogoja za dovoljenost pritožbe iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1.
Sodišče v upravnih sporih v primeru molka organa odloča le o zakonitosti (fiktivnega, negativnega) upravnega akta, v zvezi s katerim se šteje, da je bila tožnikova zahteva v upravnem postopku zavrnjena, in ne o zakonitosti (neobstoječega) upravnega akta, v zvezi s katerim tožnikove zahteve v upravnem postopku sploh ni bilo.
Upravni organ ni pristojen za odločanje o tožnikovi zahtevi, naj se Republika Slovenija na podlagi 17. člena Uredbe Dublin III odloči za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato tudi ne more nastopiti molk organa.
Zaradi nedopustnosti obravnavanega upravnega spora odločitev v njem tudi (že po naravi stvari) ne more biti v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota.
Sklep o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III ima časovno omejeno veljavnost, zaradi česar z njegovim prenehanjem prične teči rok za odločitev o že vloženi prošnji za mednarodno zaščito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013920
ZUP člen 9, 146, 146/3, 143/4. URS člen 22. ZMZ-1 člen 21, 21/3-3, 125. ZMZ člen 75, 75/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 15, 16. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4. ZUS-1 člen 20, 20/1, 59, 59/3-2, 75, 75/1-1, 75/3, 75/4, 77. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - oprava glavne obravnave - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - dokazni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - doktrina acte clair - ugoditev pritožbi
Ni pravilno stališče, da je bila kršena tožnikova pravica do izjave, ker ga organ ni soočil z neskladnostmi med njegovimi izjavami in prevedenimi listinskimi dokazi, ki jih je sam predložil.
Presoja listinskih dokazov je stvar dokazne ocene, ki jo organ opravi ob odločitvi in predstavi v sami odločbi ter se kot taka lahko nanaša na pravico do izjave le v zvezi s pravico do seznanitve z uspehom dokazovanja.
Izdaja sodbe brez glavne obravnave v nasprotju z ZUS-1 pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu.
Nejasnost razlogov izpodbijane sodbe, zakaj je sodišče prve stopnje, kljub očitni presoji, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno pravilno in popolno in da je bila kršena tožnikova pravica do izjave, izdalo sodbo brez glavne obravnave, predstavlja kršitev pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav tako pa pomeni, da je možnost preizkusa izpodbijane sodbe popolnoma izključena.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013901
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 23, 23/1-10, 24, 26, 30, 30/2, 49, 49/1, 125. ZMZ člen 75. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/3, 5, 5/3, 9, 9/1-a, 9/3, 10, 10/1-b. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - svoboda veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - dejanje preganjanja - splošna verodostojnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - glavna obravnava - pritožba tožene stranke
Pristnost verskega prepričanja ali njegove spremembe se nanaša na prosilčevo notranje sprejemanje vere, obred krsta pa se povezuje z zunanjim, objektivno zaznavnim dogodkom sprejema osebe v krščanstvo. Zaradi takega pomena je krstitev lahko sprejeta kot materialni znak, da je oseba spremenila dosedanjo veroizpoved, zato na splošni ravni ni mogoče izključiti, da v izvorni državi ne bi bila izpostavljena dejanjem preganjanja že zato, ker se je krstila.
V obravnavanem primeru mora biti pred presojo, ali je utemeljen tožnikov strah pred dovolj resnim preganjanjem v izvorni državi, na podlagi objektivnih in subjektivnih dejavnikov, naštetih v prvem odstavku 23. člena ZMZ-1, ugotovljeno, kako iranske oblasti obravnavajo osebe, ki so se krstile v tujini, vendar po vrnitvi v Iran ne izražajo verskih prepričanj, in kakšna je možnost, da bi glede na tožnikove subjektivne okoliščine na enak način obravnavale tudi njega.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - USTAVNO PRAVO
VS00013960
ZUstS člen 23. URS člen 156.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - mladoletni prosilci
Vrhovno sodišče je soočeno s pravno situacijo, ko je za upoštevanje stališč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-748/16 edini možni način njegovega ustavnoskladnega ravnanja prekinitev postopka in začetek postopka z zahtevo za oceno ustavnosti zakonske ureditve ZMZ. Pri tem Vrhovno sodišče glede protiustavnosti ZMZ izhaja iz stališč Ustavnega sodišča, ki jih je v zvezi z zahtevami 56. člena Ustave navedlo v svoji odločbi. S tem bo Ustavno sodišče lahko podalo tudi stališča, ki bodo navedeno pravno situacijo razrešila in razjasnila posledice, ki izvirajo iz ugotovitev, ki jih je sprejelo v svoji odločbi.
Vrhovno sodišče je na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču tako pritožbeni postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZMZ, ki je priložena temu sklepu.
omejitev gibanja prosilcu - razlogi za omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost - opravljena glavna obravnava - dokazna ocena sodišča prve stopnje - začasna odredba - odpadel pravni interes
Za obstoj standarda očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost kot ene izmed podlag za omejitev gibanja na prostore Centra za tujce ne zadostuje zgolj okoliščina, da tožnik ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo. Iz določbe 84. člena ZMZ-1 namreč ne izhaja zahteva, da mora prosilec z gotovostjo izkazati svojo identiteto. Obstajati mora očiten dvom v tožnikovo istovetnost. Pri tem je pomemben kriterij za ugotavljanje prosilčeve identitete tudi prosilčeva utemeljitev, zakaj ne more predložiti originalov dokumentov. Toženka mora zato glede na specifične okoliščine posameznega primera v skladu s prosto presojo dokazov utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v prosilčevo istovetnost.
Sodišče prve stopnje je dovolj skrbno in natančno raziskalo dejansko stanje in je svojo presojo, da na glavni obravnavi ugotovljeno dejansko stanje ne omogoča izreka spornega ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce ne iz enega ne iz drugega razloga, ustrezno utemeljilo z razlogi, ki so logični in življenjsko oziroma izkustveno sprejemljivi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00012458
ZUS-1 člen 60, 64, 64/1-2, 71, 71/2, 75, 75/1. ZMZ-1 člen 20, 28.
mednarodna zaščita - dejansko stanje - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - odločanje na seji - pravica do izjave
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno uveljavljati, če je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje oprta na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje. Na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi (prvi odstavek 75. člena ZUS-1) je torej predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje (in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00012958
ZMZ-1 člen 29, 70. URS člen 22. ZPP člen 360, 360/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - kršitev pravice do izjave
Tožnikova pravica do sodelovanja v dokaznem postopku je kršena, če tožena stranka pri odločanju o zavrnitvi subsidiarne zaščite ne upošteva aktualnih poročil o stanju v izvorni državi, ki jih je tožnik predložil pred izdajo odločbe.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00012715
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo - pritožba tožene stranke
S pritožničinega stališča (tožene stranke) uspeh v upravnem sporu pomeni tako zavrnilna sodba kot tudi sklep o zavrženju tožbe. Pravni interes pritožnice za odločanje o pritožbi zato ni podan, saj se njen položaj z odločbo Vrhovnega sodišča v ničemer ne bi izboljšal.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00016190
ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/1, 59/2-2, 75, 75/4, 77. ZMZ-1 člen 30, 30/2, 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - sprememba veroizpovedi - ponovljen postopek - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje prosilca - sojenje na seji - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev načela kontradiktornosti postopka - glavna obravnava v upravnem sporu - pravica do izvajanja dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Med strankama je bila tudi v ponovnem odločanju sodišča sporna pravilnost dokazne ocene (presoje) ugotovitve (ne)pristnosti pritožnikove spremembe vere iz muslimanske v krščansko (evangeličansko) vero, ki je bila ključna za zavrnitev priznanja mednarodne zaščite v postopku pred toženko. To pa po presoji Vrhovnega sodišča (med drugim tudi glede na ugotovitve in napotke Vrhovnega sodišča v prejšnjem postopku) vzpostavlja dolžnost sodišča, da v obravnavanem primeru opravi glavno obravnavo. V primeru, da je dejansko stanje med strankama sporno, lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji) le, kadar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za izvedbo glavne obravnave zavrnilo z utemeljitvijo, da pritožnikovo zaslišanje ni potrebno, ker glede na v postopku pravilno ugotovljena dejstva in okoliščine to ne bi pripeljalo do drugačne odločitve. S tem je vnaprej vrednotilo uspeh predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na glavni obravnavi (vnaprejšnja dokazna ocena), s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti postopka, kar pomeni tudi kršitev pravice do izvedbe glavne obravnave iz drugega odstavka 51. člena ZUS-1 oziroma pravice do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS.