CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067006
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 1. ZPP člen 212, 298, 298/4, 363, 451, 453, 458, 458/1, 450, 450/2.
delitev obratovalnih stroškov - delitev stroškov s strani upravnika - površina stanovanja - stroški ogrevanja - metodologija - ključ delitve stroškov - način delitve obratovalnih stroškov - izvedensko mnenje - nesporne trditve - spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - nedovoljena pritožbena novota - nedovoljen pritožbeni razlog
Ugotovljena ogrevana površina toženkinega stanovanja, celotne stavbe in seštevka vseh stavb skupaj, ki se upoštevajo pri delitvi stroškov, so dejanske ugotovitve, ki jih v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati.
Sodišče je za vsak razdelilnik in vsako postavko na njem samo izračunalo vrednost, ki bi jo, upoštevajoč skupen znesek, ki se deli, morala plačati toženka. Mesečne vrednosti postavk, ki jih je priznalo, je seštelo, dobljeni znesek pa odštelo od posamezne vtoževane mesečne vrednosti še neplačanega zneska. Tako je ugotovilo, v kolikšen znesku je posamezni vtoževani znesek utemeljen.
V sklepu z dne 25. 11. 2022 je pritožbeno sodišče že odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča in ni odločalo kot sodišče prve stopnje. Zato je sklep z dne 25. 11. 2022 pravnomočen in zoper njega ni dopustna pritožba.
nasilje v družini - zavrnitev predloga - pogoji za izdajo ukrepa - neizpolnitev pogojev - ekonomsko nasilje - pojem nasilja v družini - nedokazanost - dokazna ocena - uporaba skupne nepremičnine
Ekonomsko nasilje v skladu s šestim odstavkom 3. člena ZPND1 pomeni neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju premoženja, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje premoženjskih obveznosti na družinskega člana.
V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPND je fizično nasilje vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.
Predlagateljica ni uspela izkazati, da je bila žrtev družinskega nasilja s strani nasprotnega udeleženca.
Ukrepi po ZPND so, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, nujne in začasne narave in ne morejo voditi do dolgoročne izključitve skupnega lastnika iz uporabe nepremičnin. Glede na situacijo bosta zato morala udeleženca njuno skupno premoženje razdeliti. To pa pomeni, da bo treba v pravdnem postopku najprej ugotoviti obseg tega premoženja in deležev enega in drugega na njem, šele potem pa v nepravdnem postopku premoženje tudi razdeliti. Zato je gotovo sporazumna oziroma alternativna rešitev njunega premoženjskega razmerja najboljša in najhitrejša rešitev.
odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - pravica do izjave v nepravdnem postopku - kršitev pravice do izjave - nejasna in nepopolna obrazložitev - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Določba drugega odstavka 36. člena ZNP-1 dovoljuje spremembo / razveljavitev sklepa le, če se prizadete osebe (v konkretnem primeru: udeleženci postopka) s tem strinjajo, ali pa če s spremembo / razveljavitvijo ne bi bile prizadete pravice udeležencev. Ali se strinjajo s spremembo / razveljavitvijo, bi lahko sodišče udeleženci obvestili le, če bi jim bil predhodno posredovan izvedenčev dopis. Zato jim je bila nedvomno kršena pravica do izjave.
Opredelitev zahtevane nagrade in stroškov v stroškovniku je dvoumna in nejasna. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred izdajo sklepa o izvedenini to razčistiti in izvedenca pozvati, da to nejasnost in dvoumnost pojasni.
ZTLR člen 22, 22/3. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 273, 273/1, 273/1-2.
predlog za izdajo začasne odredbe - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nastanek nove stvari - začetek gradnje - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - namen prodaje - nedopustna pritožbena novota
Za obstoj objektivne nevarnosti kot pogoj za izdajo začasne odredbe mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal. Zato bi tožnica morala izkazati konkretno nevarnost, da bo tudi v primeru uspeha v pravdi onemogočena v svoji terjatvi – to je možnosti, da v postopku delitve skupnega premoženja doseže delitev sporne nepremičnine oziroma vlaganj.
neveljavnost prodajne pogodbe - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - odsotnost odločilnih razlogov - dokazna ocena - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - zastopanje stranke po pooblaščencu - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
V primeru, ko sodišče v obrazložitvi sodbe samo našteje izvedene dokaze, ne da bi obrazložilo, kako je posamezen dokaz presojalo, se šteje, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka bistvena pomanjkljivost obrazložitve sodbe stranki onemogoča presojo njene pravilnosti, s čimer je kršena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Obrazložena sodba je hkrati tudi bistveni del poštenega postopka, ki je varovan s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - obvestilo družbenikom o nameravani prodaji
Pritožniki neutemeljeno vztrajajo na stališču, da predkupna pravica družbenikov v primeru prodaje poslovnega deleža znotraj družbe obstoji že po samem zakonu. Prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ureja določba 481. člena ZGD-1. V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da se dolžno obvestilo iz petega odstavka 481. člena ZGD-1 nanaša na četrti odstavek istega člena in da v primeru, ko namerava družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku, po samem zakonu obvestilo o nameravani prodaji ni potrebno. Takšno stališče je bolj utemeljeno tudi po mnenju pravnih teoretikov, ki pri tem poudarjajo namen instituta predkupne pravice v družbi z omejeno odgovornostjo. Po oceni sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje zavzelo tudi pravilno stališče, da predkupna pravica za primer prenosa poslovnega deleža med družbeniki samimi v Družbeni pogodbi ni dogovorjena.
novo izvršilno sredstvo - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - pravočasnost predloga
Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja v zvezi z nepravočasnostjo vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, saj pritožba prezre (to pa sta očitno prezrla tudi upnik in sodišče prve stopnje), da je v obravnavani zadevi ves čas od izdaje sklepa o izvršbi VL 50757/2019 z dne 6. 6. 2019 v teku izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki še ni bila ustavljena, posledično pa že iz tega razloga izvršilni postopek niti ob vložitvi upnikovega predloga niti ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še ni bil končan. Sicer pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe podal tudi pred pravnomočno ustavitvijo izvršbe na premičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00068645
ZLNDL člen 1.
veriga popolnih listin - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - veriga prenosov - vknjižba lastninske pravice - pogoj za vpis v zemljiško knjigo - funkcionalno zemljišče k stavbi - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - izboljšanje pravnega položaja - popularna tožba - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari
O vprašanju, ali je tožnica lastnica sporne parcele, je bilo že pravnomočno odločeno, zato zaradi instituta materialne (vsebinske) pravnomočnosti o tem v tej pravdi ni več dopustno ponovno odločati.
Izbrisna tožba ni nekakšna popularna tožba, ki bi jo lahko v primeru nepravilne oziroma neveljavne vknjižbe vložil vsakdo, temveč mora tožnik zanjo izkazati pravni interes, ki je v tem, da s tožbo zavaruje oziroma izboljša svoj lastni pravni položaj.
Obdolženec v laični pritožbi prvostopenjskemu sodišču očita, da sprejema enake sklepe s popolnoma enakimi obrazložitvami, piše pravne fraze in floskule in se z obtožencem ne ukvarja individualno. Takšni očitki se izkažejo za neutemeljene, saj so v izpodbijanem sklepu ugotovljene in natančno obrazložene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo obstoj vseh pripornih pogojev.
odškodninski zahtevek - obveznost zavarovalnice - nepremoženjska in premoženjska škoda - gospodarska javna služba - odgovornost za vzdrževanje cestišča - nadzor stanja ceste - izvajanje dolžnega nadzora - skrbnost dobrega gospodarja - sanacija ceste - pešec na rolerjih - mladoletni otrok kot oškodovanec - soprispevek - elementi odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - zmotna uporaba materialnega prava - izračun pravdnih stroškov
Splošno znano je, da je vožnja z rolerji zaradi specifične konstrukcije rolerjev, majhnih kolesc in majhne medosne razdalje, hkrati pa zaradi visokega težišča človeka na rolerjih, bistveno manj stabilna kot npr. s kolesom ali avtomobilom, ki imata bistveno večjo medosno razdaljo in povsem drugačno razmerje med dolžino in višino vozila oziroma človeka.
Ni dvoma, da je bila poškodba na spornem delu ceste takšne narave, da je ogrožala osebo na rolerjih, vendar pa je treba hkrati upoštevati, da cesta ni prvenstveno namenjena rolerjem. Zaradi že opisanih fizikalnih značilnosti gibanja z rolerji je bistvena razlika med običajnim pešcem in osebo na rolerjih. Stališče sodne prakse je, da v običajnem mestnem okolju ni mogoče zahtevati absolutne ravnosti oziroma gladkosti pohodnih površin in da so določene globine ali neravnine nekaj običajnega in pričakovanega. Zaradi specifičnih tehnično-fizikalnih lastnosti rolerjev in gibanja z njimi je jasno, da morajo biti površine, namenjene vožnji z rolerji, posebej ravne in gladke, medtem ko za vožnjo z običajnimi vozili (npr. avtomobili, motocikli, kolesa) ali za peš hojo to ni potrebno. Občinske ceste, kakršna je tudi ulica, na kateri se je pripetila nezgoda, so prvenstveno namenjene vožnji z dvoslednimi ali enosledimi vozili (osebni in tovorni avtomobili, motocikli, kolesa) in ne vožnji z rolerji. Zato je pretirano stroga zahteva, da bi moral izvajalec javne službe vzdrževanja javnih cest zagotavljati takšno kvaliteto (brezhibnost, ravnost, gladkost) javnih prometnih površin, ki so sicer namenjene vožnji z običajnimi vozili, da bi bila po njih vselej možna tudi povsem varna vožnja z rolerji. Ker so rolerji specifično prometno prevozno sredstvo oziroma športni rekvizit, ki zahteva za varno vožnjo prav specifične (nadstandardne) kakovosti površin, po katerih se rola, in ker po drugi strani javne ceste niso prvenstveno namenjene vožnji z rolerji, tudi ob upoštevanju skrbnosti dobrega strokovnjaka, ni mogoče zahtevati od upravljavca ceste, da bi bile te vselej v takem stanju, ki bi omogočalo ne le varno vožnjo običajnih, za ceste predvidenih prometnih sredstev, temveč tudi rolerjev. Na ta zaključek ne vpliva dejstvo, da se roler obravnava kot pešec in da pešci na spornem mestu lahko prečkajo cesto.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila poškodba ceste takšne velikosti in narave, da bi ogrožala tudi običajni (avtomobilski, kolesarski) promet na sporni cesti. Zato skrbnost dobrega strokovnjaka, ki poklicnemu vzdrževalcu nalaga celostno preprečitev poškodovanega, nevarnega vozišča, ni bila kršena, saj vozišče na spornem delu ni bilo nevarno za običajne uporabnike ceste. Čeprav osebe na rolerjih niso neobičajen pojav na cestah, pa to prevozno sredstvo (rekvizit) za varno uporabo zahteva tako specifične standarde vozišča, da od upravljavca oziroma vzdrževalca ceste ni mogoče zahtevati, da vzdržuje občinske ceste vselej v stanju, ki bo v celoti primerno in varno tudi za rolerje. Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovanec toženke odgovoren, ker ulica ni bila v zadosti dobrem stanju, da bi bilo po njej mogoče varno voziti z rolerji, je pretirano strog in materialnopravno zmoten.
obnova kazenskega postopka - sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Obnova postopka, končanega s sklepom o zavrženju predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, kot je to primer v obravnavani zadevi, pa ni mogoča, kot je to pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
kaznivo dejanje grožnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - obarvani naklep - prekršek in kaznivo dejanje - nasilno in drzno vedenje - kaznivo dejanje razžalitve - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
V skladu z obstoječo sodno prakso je namreč razmejevalni element med prekrškom iz člena 6 ZJRM in obravnavanim kaznivim dejanjem prav obarvan naklep do ustrahovanja, ki je podan v obravnavanem primeru, kot to vse pravilno navaja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe.
solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - domneva lastninske pravice - pravica zahtevati delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev solastne stvari - pravica rabe
Pravica bivanja v določeni nepremičnini na pravico solastnika zahtevati razdelitev solastne stvari ne vpliva. Zato za izpodbijano odločitev niti ni pomembno, ali je bil sporazum, na podlagi katerega naj bi imela predlagateljica pravico bivanja v stanovanjski hiši, veljavno sklenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00067538
ZPP člen 105a, 105a/3. ZGD-1 člen 515, 515/1.
neplačana sodna taksa - domneva o umiku pritožbe - zakoniti zastopnik - bolezen zakonitega zastopnika
Uveljavljeni položaj zakonitega zastopnika, ki je v bolniškem staležu, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Zakoniti zastopnik tožene stranke vodi njene posle in jo zastopa. V tem okviru bi moral poskrbeti za to, da bi bilo omogočeno njeno delovanje, kar vsebuje tudi sposobnost za plačilo sodne takse.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 642, 642/1, 642/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - notarski zapis najemne pogodbe - ustna prodajna pogodba - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - pobotni ugovor - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - nedovoljenost informativnih dokazov - podjemna pogodba (pogodba o delu) - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo
Tožeča stranka je svoj tožbeni zahtevek temeljila na kasneje ustno sklenjeni prodajni pogodbi o odkupu spornih omaric in ne na določbah najemne pogodbe, zato za odločitev ni bilo pomembno, da je bilo v najemni pogodbi dogovorjeno, da najemnik odobrene spremembe izvrši v celoti na svoje stroške brez pravice do poračunavanja in brez pravice do povračila vloženih sredstev. Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo kupnine za odkup spornih omaric tudi ni bilo pomembno, ali je tožeča stranka s tem, ko za spremembo prostora (z namestitvijo spornih omaric) ni pridobila predhodnega pisnega soglasja tožene stranke, kršila določbe najemne pogodbe. Za odločitev o tožbenem zahtevku je bilo pomembno samo, ali sta stranki sklenili ustni dogovor o odkupu spornih omaric za kupnino v višini 488,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta dogovor obstajal. Te dejanske ugotovitve pa v postopku v sporu majhne vrednosti v pritožbi ni dopustno izpodbijati.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni podala dovolj konkretiziranih trditev, da bi bilo mogoče preizkusiti utemeljenost pobotnega ugovora v višini 250,00 EUR. Tožena stranka ni podala trditev, katera konkretna dela so bila opravljena, niti trditev, kako je bila določena višina plačila 250,00 EUR.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - razlogi za odklonitev - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - nekonkretiziran pritožbeni očitek
Družbenik svoje zahteve po informaciji ali vpogledu ni dolžan posebej utemeljevati, lahko pa se od njega na podlagi dolžnosti lojalnosti do družbe zahteva, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled potrebuje.
Tudi pooblaščenca veže dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti. Sodna praksa tudi dopušča, da je predlagatelju pri vpogledu na pomoč tretja oseba, saj se le na ta način lahko zagotovi družbeniku, ki morebiti nima ustreznega strokovnega znanja za zbiranje in analizo podatkov iz poslovanja gospodarske družbe, celovito uresničevanje njegove pravice do informacij in vpogleda.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - način izvrševanja stikov - razširitev stikov - mladoletni otroci - stanje v času odločanja - obseg stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovno znanje
Razširjen obseg stikov bi omogočil večjo medsebojno povezanost med očetom in otroki. Obseg, v okviru katerega so potekali stiki (torek in sreda popoldan) je bil nezadosten, da bi lahko omogočal grajenje oziroma ohranitev zaupljivega odnosa, dobrih in kvalitetnih odnosov z očetom, ki imajo pomembno vlogo za regulacijo čustev in čutenj pri otrocih ter nedvomno prispevajo k ustvarjanju njihovega notranjega občutka, da so vredni in ljubljeni.
Delodajalec ne more odgovarjati v razmerju do tožeče stranke tudi za del, za katerega je nastanek škode mogoče pripisati delavcu. Razlog za tako stališče je varstvo položaja oškodovanca, kar je namen zavarovanja. Ker bi obstajala možnost regresa delodajalca do delavca, bi namreč v nasprotnem primeru lahko prišlo do situacije, ko bi škodo kljub zavarovanju moral povrniti delavec sam. Drugače pa velja za druge morebitne povzročitelje škode, to je tretje. Po splošnem pravilu 186. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za škodo, ki jo več oseb povzroči oškodovancu, ti odgovarjajo solidarno. Njihovega (morebitnega) prispevka k nastanku škode zato pri odločanju o tem, do povrnitve kolikšnega dela stroškov z zdravljenjem je Zavod upravičen, ni mogoče upoštevati
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072211
KZ-1 člen 7, 7/2, 308. KZ-1G člen 1. KZ-1I člen 40. ZKP člen 285č, 364, 364/7.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - milejši zakon - predpisana kazen - obrazložitev sodbe - priznanje krivde - odmera kazni
Pritožnik povzema abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja, pri čemer tako imenovano četrto obliko izvršitvenega ravnanja iz tretjega odstavka 308. člena KZ-1 napačno navaja, saj se dikcija, ki jo izpostavlja pritožnik, nanaša na kaznivo dejanje pred novelo KZ-1I, sedaj oziroma v času storitve očitanega kaznivega dejanja, pa se glasi "kdor enega ali več tujcev z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, jih po njem prevaža ali omogoči nezakonito prebivanje na njem". Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da se obtožencu očita ravno prej navedena
izvršitvena oblika.
Le če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporabi zakon, ki je milejši za storilca (drugi odstavek 7. člena KZ-1). V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno po uveljavitvi novele KZ-1G, zato uporaba zakona, ki je veljal, še preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni v skladu s 7. členom KZ-1.