odmera izvedenine - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - postopek za sodno ureditev meje - naknadna razdružitev postopka - utemeljitev priglašenih stroškov ter nagrade - pritožba zoper sklep o stroških postopka - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - popravni sklep o stroških postopka - razveljavitev sklepa med pritožbenim postopkom - pritožba zoper popravni sklep - nevložitev pritožbe - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravilna priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje bi moralo po prejemu stroškovnika izvedenca pozvati, naj priglašene stroške porazdeli tako, da bo v vsaki zadevi prejel plačilo za delo, ki ga je opravil v zvezi s posamezno zadevo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067006
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 1. ZPP člen 212, 298, 298/4, 363, 451, 453, 458, 458/1, 450, 450/2.
delitev obratovalnih stroškov - delitev stroškov s strani upravnika - površina stanovanja - stroški ogrevanja - metodologija - ključ delitve stroškov - način delitve obratovalnih stroškov - izvedensko mnenje - nesporne trditve - spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - nedovoljena pritožbena novota - nedovoljen pritožbeni razlog
Ugotovljena ogrevana površina toženkinega stanovanja, celotne stavbe in seštevka vseh stavb skupaj, ki se upoštevajo pri delitvi stroškov, so dejanske ugotovitve, ki jih v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati.
Sodišče je za vsak razdelilnik in vsako postavko na njem samo izračunalo vrednost, ki bi jo, upoštevajoč skupen znesek, ki se deli, morala plačati toženka. Mesečne vrednosti postavk, ki jih je priznalo, je seštelo, dobljeni znesek pa odštelo od posamezne vtoževane mesečne vrednosti še neplačanega zneska. Tako je ugotovilo, v kolikšen znesku je posamezni vtoževani znesek utemeljen.
stroški pravdnega postopka - odmera stroškov - vrednost spora - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - določitev vrednosti nedenarnega zahtevka - višina odvetniške nagrade
Skupna vrednost zahtevkov v obravnavani zadevi predstavlja seštevek vrednosti dveh odškodninskih zahtevkov ter vrednosti zahtevka za opustitev poseganja v lastninsko pravico.
odškodninski zahtevek - obveznost zavarovalnice - nepremoženjska in premoženjska škoda - gospodarska javna služba - odgovornost za vzdrževanje cestišča - nadzor stanja ceste - izvajanje dolžnega nadzora - skrbnost dobrega gospodarja - sanacija ceste - pešec na rolerjih - mladoletni otrok kot oškodovanec - soprispevek - elementi odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - zmotna uporaba materialnega prava - izračun pravdnih stroškov
Splošno znano je, da je vožnja z rolerji zaradi specifične konstrukcije rolerjev, majhnih kolesc in majhne medosne razdalje, hkrati pa zaradi visokega težišča človeka na rolerjih, bistveno manj stabilna kot npr. s kolesom ali avtomobilom, ki imata bistveno večjo medosno razdaljo in povsem drugačno razmerje med dolžino in višino vozila oziroma človeka.
Ni dvoma, da je bila poškodba na spornem delu ceste takšne narave, da je ogrožala osebo na rolerjih, vendar pa je treba hkrati upoštevati, da cesta ni prvenstveno namenjena rolerjem. Zaradi že opisanih fizikalnih značilnosti gibanja z rolerji je bistvena razlika med običajnim pešcem in osebo na rolerjih. Stališče sodne prakse je, da v običajnem mestnem okolju ni mogoče zahtevati absolutne ravnosti oziroma gladkosti pohodnih površin in da so določene globine ali neravnine nekaj običajnega in pričakovanega. Zaradi specifičnih tehnično-fizikalnih lastnosti rolerjev in gibanja z njimi je jasno, da morajo biti površine, namenjene vožnji z rolerji, posebej ravne in gladke, medtem ko za vožnjo z običajnimi vozili (npr. avtomobili, motocikli, kolesa) ali za peš hojo to ni potrebno. Občinske ceste, kakršna je tudi ulica, na kateri se je pripetila nezgoda, so prvenstveno namenjene vožnji z dvoslednimi ali enosledimi vozili (osebni in tovorni avtomobili, motocikli, kolesa) in ne vožnji z rolerji. Zato je pretirano stroga zahteva, da bi moral izvajalec javne službe vzdrževanja javnih cest zagotavljati takšno kvaliteto (brezhibnost, ravnost, gladkost) javnih prometnih površin, ki so sicer namenjene vožnji z običajnimi vozili, da bi bila po njih vselej možna tudi povsem varna vožnja z rolerji. Ker so rolerji specifično prometno prevozno sredstvo oziroma športni rekvizit, ki zahteva za varno vožnjo prav specifične (nadstandardne) kakovosti površin, po katerih se rola, in ker po drugi strani javne ceste niso prvenstveno namenjene vožnji z rolerji, tudi ob upoštevanju skrbnosti dobrega strokovnjaka, ni mogoče zahtevati od upravljavca ceste, da bi bile te vselej v takem stanju, ki bi omogočalo ne le varno vožnjo običajnih, za ceste predvidenih prometnih sredstev, temveč tudi rolerjev. Na ta zaključek ne vpliva dejstvo, da se roler obravnava kot pešec in da pešci na spornem mestu lahko prečkajo cesto.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila poškodba ceste takšne velikosti in narave, da bi ogrožala tudi običajni (avtomobilski, kolesarski) promet na sporni cesti. Zato skrbnost dobrega strokovnjaka, ki poklicnemu vzdrževalcu nalaga celostno preprečitev poškodovanega, nevarnega vozišča, ni bila kršena, saj vozišče na spornem delu ni bilo nevarno za običajne uporabnike ceste. Čeprav osebe na rolerjih niso neobičajen pojav na cestah, pa to prevozno sredstvo (rekvizit) za varno uporabo zahteva tako specifične standarde vozišča, da od upravljavca oziroma vzdrževalca ceste ni mogoče zahtevati, da vzdržuje občinske ceste vselej v stanju, ki bo v celoti primerno in varno tudi za rolerje. Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovanec toženke odgovoren, ker ulica ni bila v zadosti dobrem stanju, da bi bilo po njej mogoče varno voziti z rolerji, je pretirano strog in materialnopravno zmoten.
Obdolženčevo specialno povratništvo, zlasti, ko naj bi očitana kazniva dejanja storil v teku alternativnega izvrševanja zaporne kazni, utemeljuje sklep, da odločitve sodišča nanj niso vplivale pozitivno, da kaznivih dejanj ne bi več ponavljal.
odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - pravica do izjave v nepravdnem postopku - kršitev pravice do izjave - nejasna in nepopolna obrazložitev - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Določba drugega odstavka 36. člena ZNP-1 dovoljuje spremembo / razveljavitev sklepa le, če se prizadete osebe (v konkretnem primeru: udeleženci postopka) s tem strinjajo, ali pa če s spremembo / razveljavitvijo ne bi bile prizadete pravice udeležencev. Ali se strinjajo s spremembo / razveljavitvijo, bi lahko sodišče udeleženci obvestili le, če bi jim bil predhodno posredovan izvedenčev dopis. Zato jim je bila nedvomno kršena pravica do izjave.
Opredelitev zahtevane nagrade in stroškov v stroškovniku je dvoumna in nejasna. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred izdajo sklepa o izvedenini to razčistiti in izvedenca pozvati, da to nejasnost in dvoumnost pojasni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00068645
ZLNDL člen 1.
veriga popolnih listin - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - veriga prenosov - vknjižba lastninske pravice - pogoj za vpis v zemljiško knjigo - funkcionalno zemljišče k stavbi - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - izboljšanje pravnega položaja - popularna tožba - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari
O vprašanju, ali je tožnica lastnica sporne parcele, je bilo že pravnomočno odločeno, zato zaradi instituta materialne (vsebinske) pravnomočnosti o tem v tej pravdi ni več dopustno ponovno odločati.
Izbrisna tožba ni nekakšna popularna tožba, ki bi jo lahko v primeru nepravilne oziroma neveljavne vknjižbe vložil vsakdo, temveč mora tožnik zanjo izkazati pravni interes, ki je v tem, da s tožbo zavaruje oziroma izboljša svoj lastni pravni položaj.
neveljavnost prodajne pogodbe - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - odsotnost odločilnih razlogov - dokazna ocena - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - zastopanje stranke po pooblaščencu - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
V primeru, ko sodišče v obrazložitvi sodbe samo našteje izvedene dokaze, ne da bi obrazložilo, kako je posamezen dokaz presojalo, se šteje, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka bistvena pomanjkljivost obrazložitve sodbe stranki onemogoča presojo njene pravilnosti, s čimer je kršena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Obrazložena sodba je hkrati tudi bistveni del poštenega postopka, ki je varovan s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
obnova kazenskega postopka - sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Obnova postopka, končanega s sklepom o zavrženju predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, kot je to primer v obravnavani zadevi, pa ni mogoča, kot je to pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - domneva lastninske pravice - pravica zahtevati delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev solastne stvari - pravica rabe
Pravica bivanja v določeni nepremičnini na pravico solastnika zahtevati razdelitev solastne stvari ne vpliva. Zato za izpodbijano odločitev niti ni pomembno, ali je bil sporazum, na podlagi katerega naj bi imela predlagateljica pravico bivanja v stanovanjski hiši, veljavno sklenjen.
ZTLR člen 22, 22/3. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 273, 273/1, 273/1-2.
predlog za izdajo začasne odredbe - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nastanek nove stvari - začetek gradnje - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - namen prodaje - nedopustna pritožbena novota
Za obstoj objektivne nevarnosti kot pogoj za izdajo začasne odredbe mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal. Zato bi tožnica morala izkazati konkretno nevarnost, da bo tudi v primeru uspeha v pravdi onemogočena v svoji terjatvi – to je možnosti, da v postopku delitve skupnega premoženja doseže delitev sporne nepremičnine oziroma vlaganj.
prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - obvestilo družbenikom o nameravani prodaji
Pritožniki neutemeljeno vztrajajo na stališču, da predkupna pravica družbenikov v primeru prodaje poslovnega deleža znotraj družbe obstoji že po samem zakonu. Prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ureja določba 481. člena ZGD-1. V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da se dolžno obvestilo iz petega odstavka 481. člena ZGD-1 nanaša na četrti odstavek istega člena in da v primeru, ko namerava družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku, po samem zakonu obvestilo o nameravani prodaji ni potrebno. Takšno stališče je bolj utemeljeno tudi po mnenju pravnih teoretikov, ki pri tem poudarjajo namen instituta predkupne pravice v družbi z omejeno odgovornostjo. Po oceni sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje zavzelo tudi pravilno stališče, da predkupna pravica za primer prenosa poslovnega deleža med družbeniki samimi v Družbeni pogodbi ni dogovorjena.
novo izvršilno sredstvo - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - pravočasnost predloga
Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja v zvezi z nepravočasnostjo vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, saj pritožba prezre (to pa sta očitno prezrla tudi upnik in sodišče prve stopnje), da je v obravnavani zadevi ves čas od izdaje sklepa o izvršbi VL 50757/2019 z dne 6. 6. 2019 v teku izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki še ni bila ustavljena, posledično pa že iz tega razloga izvršilni postopek niti ob vložitvi upnikovega predloga niti ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še ni bil končan. Sicer pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe podal tudi pred pravnomočno ustavitvijo izvršbe na premičnine.
nasilje v družini - zavrnitev predloga - pogoji za izdajo ukrepa - neizpolnitev pogojev - ekonomsko nasilje - pojem nasilja v družini - nedokazanost - dokazna ocena - uporaba skupne nepremičnine
Ekonomsko nasilje v skladu s šestim odstavkom 3. člena ZPND1 pomeni neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju premoženja, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje premoženjskih obveznosti na družinskega člana.
V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPND je fizično nasilje vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.
Predlagateljica ni uspela izkazati, da je bila žrtev družinskega nasilja s strani nasprotnega udeleženca.
Ukrepi po ZPND so, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, nujne in začasne narave in ne morejo voditi do dolgoročne izključitve skupnega lastnika iz uporabe nepremičnin. Glede na situacijo bosta zato morala udeleženca njuno skupno premoženje razdeliti. To pa pomeni, da bo treba v pravdnem postopku najprej ugotoviti obseg tega premoženja in deležev enega in drugega na njem, šele potem pa v nepravdnem postopku premoženje tudi razdeliti. Zato je gotovo sporazumna oziroma alternativna rešitev njunega premoženjskega razmerja najboljša in najhitrejša rešitev.
kaznivo dejanje grožnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - obarvani naklep - prekršek in kaznivo dejanje - nasilno in drzno vedenje - kaznivo dejanje razžalitve - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
V skladu z obstoječo sodno prakso je namreč razmejevalni element med prekrškom iz člena 6 ZJRM in obravnavanim kaznivim dejanjem prav obarvan naklep do ustrahovanja, ki je podan v obravnavanem primeru, kot to vse pravilno navaja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe.
Obdolženec v laični pritožbi prvostopenjskemu sodišču očita, da sprejema enake sklepe s popolnoma enakimi obrazložitvami, piše pravne fraze in floskule in se z obtožencem ne ukvarja individualno. Takšni očitki se izkažejo za neutemeljene, saj so v izpodbijanem sklepu ugotovljene in natančno obrazložene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo obstoj vseh pripornih pogojev.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 642, 642/1, 642/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - notarski zapis najemne pogodbe - ustna prodajna pogodba - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - pobotni ugovor - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - nedovoljenost informativnih dokazov - podjemna pogodba (pogodba o delu) - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo
Tožeča stranka je svoj tožbeni zahtevek temeljila na kasneje ustno sklenjeni prodajni pogodbi o odkupu spornih omaric in ne na določbah najemne pogodbe, zato za odločitev ni bilo pomembno, da je bilo v najemni pogodbi dogovorjeno, da najemnik odobrene spremembe izvrši v celoti na svoje stroške brez pravice do poračunavanja in brez pravice do povračila vloženih sredstev. Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo kupnine za odkup spornih omaric tudi ni bilo pomembno, ali je tožeča stranka s tem, ko za spremembo prostora (z namestitvijo spornih omaric) ni pridobila predhodnega pisnega soglasja tožene stranke, kršila določbe najemne pogodbe. Za odločitev o tožbenem zahtevku je bilo pomembno samo, ali sta stranki sklenili ustni dogovor o odkupu spornih omaric za kupnino v višini 488,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta dogovor obstajal. Te dejanske ugotovitve pa v postopku v sporu majhne vrednosti v pritožbi ni dopustno izpodbijati.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni podala dovolj konkretiziranih trditev, da bi bilo mogoče preizkusiti utemeljenost pobotnega ugovora v višini 250,00 EUR. Tožena stranka ni podala trditev, katera konkretna dela so bila opravljena, niti trditev, kako je bila določena višina plačila 250,00 EUR.
stečajni postopek nad pravno osebo - rok za ugovor zoper plačilni nalog
Pritožnica je menila, da je zoper taksni nalog z dne 29. 12. 2022 pravočasno ugovarjala skupaj s predlogom za odlog plačila takse. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, česar pritožnica ne izpodbija, da ji je bil navedeni taksni nalog vročen 3. 1. 2023, da je bila v njegovem pravnem pouku opozorjena na osemdnevni ugovorni rok in da je ugovor vložila 15. 1. 2023. Glede na navedena procesnopravno odločilna dejstva je prvostopenjski zaključek o prepoznosti ugovora pravilen.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno sodbo kazenskega sodišča - kaznovalni nalog - silobran - škoda, povzročena v silobranu - sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe - pretep - napad z nožem - udarec s pestjo v obraz - povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključitev protipravnosti zaradi silobrana
Zmotno je tožnikovo stališče, da se je sodišče prve stopnje oprlo na razloge v obrazložitvi kazenske sodbe, ki je bila izdana v okviru postopka izdaje kaznovalnega naloga. Pravilno se je oprlo zgolj na dejstva iz opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe, ki tvorijo podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da je toženec udaril tožnika z namenom, da bi odvrnil od sebe istočasen napad in je bila takšna obramba tudi nujno potrebna. Glede na dejstvo, da je imel tožnik v roki nož, je bil napad usmerjen zoper dobrini življenja in telesne integritete, obramba toženca pa zgolj zoper dobrino telesne integritete, pri čemer bistveno manjše intenzivnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je bila obramba sorazmerna intenzivnosti napada.
stroški pravdnega postopka - odvetniški stroški - nagrada za drugo obrazloženo vlogo - nagrada odvetnika za druge vloge - nagrada za sestavo vloge
Vloge tožene stranke z dne 16. 2. 2023 ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo, saj v njej tožena stranka le nasprotuje združitvi postopkov in predloga zavrženje tožbe, kar vsekakor ne terja nobene obrazložitve. Ker vloga z dne 16. 2. 2023 predstavlja opravilo, opravljeno med zastopanjem v pravdnem postopku, je treba uporabiti tarifo, ki ureja plačilo v pravdnem postopku, to pa so tarifne številke 19 – 22. Konkretno pride v poštev 4. točka tarifne številke 20 Odvetniške tarife (dokazni predlog in druge vloge), zato je tožena stranka za vlogo z dne 16. 2. 2023 upravičena do 50 točk in 2% materialnih stroškov, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,60 EUR.