redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti povsem jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti vsebinsko obrazložen do te mere, da je povprečno izobraženi osebi oziroma delavcu jasno, zakaj ni več potrebe po njegovem delu. V presojani odpovedi navedeni razlogi pa so povsem abstraktni in pavšalni in jih v sodnem postopku z nobeno razumno metodo razlage ni bilo možno preizkusiti in preveriti njihove zakonitosti.
Zadosten razlog za sodno razvezo je vsekakor lahko že ugotovitev obstoja ene od okoliščin objektivne ali subjektivne narave. Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno nezmožnost toženke, da tožnico vrne nazaj na delo, kar je v konkretnem primeru že samo po sebi utemeljen razlog za sodno razvezo, zato je nasproten zaključek prvostopnega sodišča nepravilen.
ukrepi po zpnd - nasilje v družini - zavrnitev predloga - preprečevanje nasilja v družini - družinska skupnost - družinski člani - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zaščitniška intervencija države po ZPND ni usmerjena v konfliktnost med sorodniki oziroma v varstvo pred vsakršnim nasiljem med njimi, ampak v preprečevanje nasilja v družini, v družinski skupnosti. V tem smislu so družinski člani osebe, med katerimi obstaja (ali je obstajala) tesnejša čustvena vez, ki jo povzročitelj nasilja izrablja za zlorabo moči nad drugo osebo.
S strani predlagateljice zatrjevani konfliktni položaj med udeležencema, ki ne izvira iz njune družinske skupnosti, ampak premoženjske skupnosti, v kateri je spor o deležih na podedovanem premoženju in spor glede načina uporabe stvari v skupni lastnini, ni mogoče reševati z uporabo določb ZPND.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00067669
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnik med delovnim časom ne bi mogel koristiti odmora.
Izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z določbama 4. točke prvega odstavka 359. člena ZKP in četrtega odstavka 364. člena ZKP ne vsebuje odločbe o pogojni obsodbi, ampak le podatek o določeni kazni in preizkusni dobi, zaradi česar je nerazumljiv. Poleg tega je izrek izpodbijane sodbe neskladen z njeno obrazložitvijo v točki 8, kjer je sodišče prve stopnje zapisalo, da je obtožencema izreklo pogojno obsodbo, kar pa iz izreka izpodbijane sodbe ne izhaja.
ODZ paragraf 326, 328, 345. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 30, 30/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 266, 266/1.
pridobitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest - opravičljiva zmota - domneva dobre vere - vštevanje posesti pravnih prednikov - prepričljiva dokazna ocena - nedovoljeni informativni dokazi
Nedobroveren je tisti posestnik stvari, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi to moral vedeti. Pri presoji dobre vere je pomembno tako ravnanje posestnika kot ravnanje zemljiškoknjižnega lastnika. Njuno ravnanje je treba presojati v luči temeljnih načel – skrbnosti ter vestnosti in poštenja.
Ne v času nakupa ne kasneje ni bilo okoliščin, ki bi pri tožnici lahko vzbudile dvom o tem, da ograjena zelenica ni del pripadajočega zemljišča k stanovanjski hiši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00071544
ZPP člen 318, 318/3.. DZ člen 82, 82/2.. ZZZDR člen 56, 56/3.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - ugotovitveni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - nesklepčnost tožbe - skupni dolg zakoncev - regresni zahtevek - skupno premoženje bivših zakoncev - odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja - pobotni ugovor
Ugotovitveni del tožnikovega tožbenega zahtevka je bil v pravdni zadevi P 111/2009 zavrnjen iz razloga, ker je tožnik za zneske, ki so v času odločanja sodišča v zgoraj citirani pravdni zadevi že zapadli, postavil dajatveni zahtevek. V obravnavani pravdni zadevi pa zaradi novo nastalega dejstva, to je nadaljnjega poplačila kredita v izvršilnem postopku, od toženke zahteva povrnitev nanjo odpadlega dela skupnega dolga. Pritožbeni trditvi, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, ne gre pritrditi.
prepoved stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki med otrokom in staršema - največja korist otroka - osebni stiki - uživanje alkohola - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodna poravnava
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja takšna stopnja otrokove ogroženosti, ki bi narekovala tako izjemen ukrep, kot je to prepoved vsakršnih osebnih stikov otroka z njim.
Nasprotni udeleženec ni bil ves čas pod vplivom alkohola in zato ves čas do otroka ogrožujoč, zato se kot možna rešitev, ki bi otroku omogočila osebni stik z očetom, na katerega je navezan in ne da bi bil pri tem ogrožen, ponuja odreditev stikov pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe CSD.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. DZ člen 4, 4/1, 67, 68, 69, 74, 74/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - kontradiktornost - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja
Za izdajo začasne odredbe zadošča že izkaz predpisanih zakonskih pogojev s stopnjo verjetnosti, glede samega postopka odločanja pa velja, da se začasna odredba načeloma izda v enostranskem postopku, torej zgolj na podlagi navedb upnika (zaradi t.i. elementa presenečenja) in je kontradiktornost nato zagotovljena šele naknadno v postopku ugovora zoper izdano začasno odredbo.
Če je premoženje pridobljeno med trajanjem take zveze, velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje ter da sta deleža enaka, pri čemer zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Glede na zakonsko domnevo o obstoju skupnega premoženja in glede na zahtevo po (le) verjetnem izkazu obstoja terjatve upnici v postopku odločanja o zavarovanju terjatve obstoja skupnega premoženja ni treba dokazovati z računi in z viri sredstev za nakup, kot pravno zmotno v ugovoru navaja dolžnik.
Deleža strank sodišče v postopku zavarovanja ne ugotavlja, saj je temu namenjen drug postopek, zavarovanja terjatve upnice do dolžnika pa zato ni mogoče omejiti na polovico premoženja, saj sta do njegove delitve upnica in dolžnik le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja in je zato tudi zavarovanje mogoče le do celote.
Izkazane nevarnosti dolžnik ne more uspešno negirati z navedbo, da gre pri prodaji nepremičnin, avtomobila, motornega vozila in čolna zgolj za spreminjanje oblike premoženja, ki se iz nelikvidnega spremeni v likvidno oziroma v denarno. To stališče namreč temelji na sodnih odločbah, ki se nanašajo na zavarovanje denarnih terjatev, upnica pa v predmetni zadevi zasleduje zavarovanje nedenarne terjatve iz naslova delitve skupnega premoženja, ki ga želi pridobiti v naravi.
Nevarnosti upnici ni treba izkazati ravno oziroma izključno glede premoženja, ki je predmet zavarovanja, temveč upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbe tudi z dolžnikovim ravnanjem z ostalim skupnim premoženjem.
pritožba v sporu majhne vrednosti - prekluzivni pritožbeni rok - prepozna pritožba - vročitev s fikcijo - pritožba zoper stroškovno odločitev
Na podlagi določbe četrtega odstavka 142. člena ZPP se v primeru, kot je predmetni, ko naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Sodna praksa navedeno določbo razlaga v smislu, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan tega roka, ne glede na datum, ko je naslovniku sodno pisanje puščeno v predalčniku. Za tako tolmačenje govorita tudi jezikovna in zgodovinska razlaga navedene določbe.
prodajna pogodba - stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - dokaz z izvedencem - forenzika
Dokazni predlog za postavitev izvedenca "forenzične stroke" je neprimeren oziroma celo nemogoč, saj takšen izvedenec ne obstaja. Izraz forenzičen po SSKJ pomeni "ki je v zvezi s sodstvom ali sodiščem, soden: forenzična kemija, psihologija; forenzična medicina, sodna medicina." Dokazni predlog, po postavitvi izvedenca "forenzične stroke" je zato nezadosten, ker ne specificira področja, iz katerega se naj postavi izvedenec. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je postavilo izvedenca kemijske stroke, kar je toženka po vsebini tudi želela.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - protipraven odvzem otroka - selitev v tujino - izvedba dokazov
Izdana začasna odredba je po vsebini ustrezna situaciji, kot je ta trenutno ugotovljena s stopnjo verjetnosti. Izvedba predlaganih dokazov v tej fazi postopka zato ni bila nujna in tudi ne ekonomična, saj je o začasnem ukrepu treba odločiti hitro. Za navedeno začasno odločitev, ki je nujna, sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, pa tudi ne obsežnejšega dokaznega postopka, ki bi vključeval izvedbo dokaza z izvedencem, kot meni pritožnica.
DZ člen 67, 67/2. SPZ člen 72, 72/3. ZGD-1 člen 501, 502, 502/6. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - sprememba strukture premoženja - dokapitalizacija - korporacijska upravičenja - poslovni delež kot skupno premoženje - originarna (izvirna) pridobitev - korporacijske pravice - manjšinski družbenik - izključitev družbenika - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da je verjetnost nastanka težko nadomestljive škode izkazana s tem, da se bo s spremembo strukture poslovnih deležev (z dokapitalizacijo družbe A., d.o.o., ki je v 100% lasti prvotoženca) popolnoma izničil namen in cilj pravde, ki ga predstavlja ohranitev obstoječega stanja s 100 % poslovnim deležem v družbi B., d.o.o. Tožnica namreč upravičeno zasleduje tudi svoja korporacijska upravičenja, ki izhajajo iz poslovnega deleža in so tako tudi pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je z verjetnostjo izkazano, da je tožnica originarna imetnica poslovnega deleža, saj gre za premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske skupnosti oziroma na podlagi sredstev iz skupnega premoženja. Drugi stavek 67. člena DZ namreč določa, da je skupno premoženje zakoncev tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Pri tem pa v slovenski teoriji in sodni praksi ni sporno, da spadajo v skupno premoženje zakoncev tudi korporacijske pravice iz deleža v kapitalski družbi, če so pridobljene na podlagi sredstev iz skupnega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi vsebino Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo z dne 20. 4. 2022, sklenjene med drugotožencem in družbo A., d.o.o. (dokaz B52), v skladu s katero, in sicer v skladu z njenim 19. členom ter prav tako v skladu z določbo 501. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, bo lahko družba A., d.o.o. kot družbenica, ki bi pridobila več kot 90 % poslovni delež, lahko zahtevala izključitev družbenika, ki je imetnik poslovnega deleža št. 274738, to je C. C., kateri bi po izvedeni dokapitalizaciji postal manjšinski družbenik z deležem manj kot 10%. To pa bi v končni posledici v primeru izključitve drugotoženca iz družbe še pomenilo, da bi bila vrednost poslovnega deleža ob izključitvi v skladu s šestim odstavkom 502. člena ZGD-11 izplačana drugotožencu C. C. in tožnica, kljub predmetni tožbi, iz naslova vrednosti poslovnega deleža v družbi B., d.o.o. kot skupnega premoženja, ne bi prejela prav ničesar. S tem bi se popolnoma izničil namen in cilj predmetne pravde, prav tako pa v nadaljevanju pravde za razdelitev skupnega premoženja, kamor več ne bi spadal sporni poslovni delež. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da za tožnico ne obstaja zgolj verjetnost nastanka škode v obliki izgube korporacijskih pravic, temveč tudi v obliki izgube same premoženjske vrednosti poslovnega deleža.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Predpostavke, na katerih temelji zakonska zveza, morajo obstajati na strani obeh zakoncev. Ob ugotovitvi, da je postala zakonska zveza za predlagateljico nevzdržna, ker med udeležencema ni več čustvene povezanosti, razumevanja in zaupanja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zakonska zveza razveže.
MKCVMUO člen 13, 13/1, 13/1/b. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/4.
premoženjsko stanje staršev - vrnitev otroka v državo izvora - zaščita otrok
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju četrtega odstavka 11. člena Uredbe Bruselj IIa, da sodišče ne more zavrniti vrnitve otroka na podlagi točke b prvega odstavka 13. člena Konvencije, če se ugotovi, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev zaščite otroka po njegovi vrnitvi, tudi prepričljivo ugotovilo, da za to ni realne možnosti. Po določilih Konvencije sicer res ni nujno, da se otrok vrne na isti naslov, kjer je bival, deklica bi se lahko vrnila v Nemčijo z materjo in bivala na drugem naslovu. Vendar je bilo ugotovljeno, da je dolžnica šibkega premoženjskega stanja, ki ji ne omogoča nakupa ali najema stanovanja v Nemčiji, poleg tega ne zna nemškega jezika tako dobro, da bi lahko v tujem okolju samostojno funkcionirala, vključno z izvajanjem celostne skrbi za hčer. Po pridobljenih podatkih od nemškega centralnega organa pa tudi ni mogoče zanesljivo zaključiti, da bi bila dolžnica v Nemčiji upravičena do zadostne pomoči ob nastanitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00068805
Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) (1973) člen 52, 56. ZIL-1 člen 12, 14. ZPP člen 243.
ničnost patenta - novost izuma - analiza značilnosti (feature analysis) - inventivna raven - pristop problem-rešitev (problem-solution approach) - strokovnjak kot pravni standard - skupno splošno znanje - sodni izvedenec
Iz prakse pritožbenih senatov pri Evropskem patentnem uradu je primerno črpati zaradi njene kakovosti in podobnosti materialnega prava v Konvenciji o podeljevanju evropskih patentov (EPK) in v Zakonu o industrijski lastnini (ZIL-1).
Pri presoji novosti izuma se primerjajo vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta stanja tehnike. Po takšni analizi značilnosti bo zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če bodo pri primerjanem predmetu navzoče vse značilnosti izuma.
Z namenom objektivno in predvidljivo presojati inventivnost se je v praksi pritožbenih senatov uveljavil pristop "problem-rešitev". Ta sicer ni obvezen ne po EPK ne po ZIL-1, je pa z obema materialnopravno skladen ter presojo olajša in jo naredi lažje preverljivo.
Strokovnjak v smislu EPK in ZIL-1 s svojega področja pozna obče splošno znanje in še splošnejša pravila znanosti, ki so prešla v splošno izobrazbo. Kadar ta zadoščajo, sodišče lahko brez pomoči sodnega izvedenca presoja novost in inventivno raven.
začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - začasna odredba o stikih - izvrševanje stikov z otrokom
Pritožbeno sodišče je stike (do nadaljnjega) določilo tako, kot je predlagal CSD, da torej potekajo od srede popoldne do četrtka zjutraj. S tem, ko oče v četrtek zjutraj hčer pripelje v vrtec (oz. šolo), kjer jo prejšnjega dne, torej v sredo, tudi prevzame, se je spremenil za oba udeleženca sporni način predaje deklice pred policijsko postajo.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 179.
neprerekane tožbene navedbe - odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - kršitev načela kontradiktornosti postopka - priznana dejstva - konkretizirane trditve - poškodbe sopotnika v vozilu - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - sprememba prisojene odškodnine
Tožnikove trditve so zadoščale za izjavo toženke. Ker jim ni ugovarjala, bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri odločitvi. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana, priznana dejstva pa (razen v primeru suma na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom) niso predmet dokazovanja (prvi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v dokaznem postopku preverjalo njihovo resničnost, kršilo 214. člen ZPP, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe; s tem, ko je nekaj dejstev spregledalo in se do njih ni opredelilo, pa tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 7. ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zadostna trditvena podlaga - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnik ni prerekal izvršitve dejanj, ki se mu očitajo v treh pisnih opozorilih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker po pravilni presoji sodišča prve stopnje obstoja utemeljenih razlogov za kršitev delovnih obveznosti ni izkazal, so neutemeljene pritožbene navedbe, da ga je toženec šikanozno opozarjal. Pisno opozorilo pred odpovedjo je predpostavka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zoper katero ni samostojnega pravnega varstva. Zato toženec ni bil dolžan odgovarjati na pisna pojasnila oziroma pritožbo tožnika. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je šlo za malenkostne napake tožnika, za katere ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Teža kršitve pogodbenih obveznosti ne vpliva na utemeljenost pisnih opozoril pred odpovedjo. V zvezi s tem je neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na neenako obravnavo, ker direktorica ni ukrepala zoper druge zaposlene, ki so storili podobne napake. Ni enakosti v nepravu, kar pomeni, da se delavec na neenako obravnavo ne more sklicevati, če so tudi drugi delavci na podoben način kršili svoje obveznosti, pa delodajalec zoper njih ni ukrepal.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - otrokovi stiki - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odklanjanje stikov - selitev v tujino
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da kljub ugotovljenim neprimernim ravnanjem matere, ki kažejo na njeno odtujevanje hčera od predlagatelja, predlagana začasna odredba z zaupanjem otrok v vzgojo in varstvo očetu ne predstavlja primernega ukrepa za varstvo njihovih koristi.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 265, 265/4, 267, 267/2, 310, 342, 342/5, 345, 374, 374/1, 374/12. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - zloraba stečajnega postopka - pridobitev lastninske pravice - pričakovana lastninska pravica
Nepravilnost vknjižbe v zemljiško knjigo se uveljavlja z izbrisno tožbo po določbi 243. člena ZZK-1, ta določba pa od tožnika terja, da toži na ponovno vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da če bi dopustilo tožnici, da sama določi obseg zemljiškoknjižnega stanja, ki bi ga z izbrisno tožbo vzpostavila, bi s tem preseglo domet 243. člena ZZK-1, saj ne bi vzpostavilo prejšnjega, temveč (retroaktivno) novo zemljiškoknjižno stanje, kar pa ni skladno s pravnim varstvom, ki ga nudi izbrisna tožba.
Samo dejstvo, da je druga toženka pri notarju deponirala zemljiškoknjižno dovolilo s svojim overjenim podpisom, še ne pomeni, da je nastopila pričakovana lastninska pravica tožnice.