postopek v sporu majhne vrednosti - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - vročitev tožbe v odgovor - datum vročitve - vročilnica kot javna listina - osebna vročitev - fikcija vročitve
Ena od posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti je fikcija pripoznave zahtevka, ki nastopi, kadar je tožencu tožba pravilno vročena, a nanjo ne odgovori. Sodbo, izdano na podlagi fingirane pripoznave, je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
Ob tem, ko je izvedenec sicer ocenjeval, da pri tožniku ni bilo znakov za hitro, nenadno ishemijo, in je zapora arterije nastajala postopoma, kot tudi, da je bila prekrvavitev ocenjena kot dobra, po operaciji pa je prišlo do izboljšanja, zaradi česar se ni posumilo na možno zaporo, ker ni bilo nobenih kliničnih znakov, izvedenec pa tudi ni mogel natančno povedati, kdaj je prišlo do zapore poplitealne arterije, siceršnje pojasnilo izvedenca, da se stanje poškodovanca običajno preverja enkrat dnevno, in se pogosto, če ni sprememb, stanje ne zabeleži, ne pomeni nujno, da se tožnikove prekrvavitve ni spremljalo na način, kot je potreben v skladu z medicinsko doktrino. Ker pa je sodišče sledilo tudi njegovi nadaljnji oceni, da pri delovanju drugotoženke ni šlo za ravnanje v nasprotju z zdravniškimi pravili, ampak za napačno presojo lečečih zdravnikov (zaključek torej ne potrjuje pravilnosti ravnanja), ne da bi razjasnilo, ali je takšno napačno presojo zdravnikov šteti za opravičljivo zmoto ali ne (kar v slednjem primeru pomeni zdravniško napako), je preuranjeno štelo, da toženkama v tem delu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in da zato ne gre za zdravniško napako v smislu odškodninske odgovornosti toženk.
ZPP člen 124, 124/1, 125a, 224, 224/1, 224/4, 298, 298/4.
prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe
Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja zoper sodnikovo protokolacijo zapisnika. Stranka torej nima izrecne pravice šele raziskovati ali je prepis točen ali ne, marveč lahko enako kot stranka na naroku, predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi.
ZNP-1 člen 42, 155, 162, 164. SPZ člen 69, 70, 70/5. ZPP člen 291, 291/2, 365-2.
delitev solastne nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Pravilno je obrazložilo in poudarilo, da upravičen interes predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru po intenciji zakona in na podlagi namena stvari, upoštevaje različne okoliščine konkretnega primera, kriteriji v zakonski določbi petega odstavka 70. člena SPZ (velikosti idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov) pa niso vrednoteni, ampak so enakovredni.
ZIZ člen 15. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1-7. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100. ZPP člen 365, 365/2. ZMZPP člen 4, 42. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev ugovora - prepoved prehoda državne meje z otrokom - zavrnitev izdaje začasne odredbe - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - razmerja med starši in otrokom
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel (verjetno) dokazati, da bi bila zaradi prepovedi nasprotnemu udeležencu prehoda državne meje RS z otrokom podana ogroženost otroka.
Prav tako je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi zaradi zavrnitve dopustitve prehoda državne meje RS na otrokovem premoženju nastala škoda, kar bi ga posledično ogrozilo, saj je sodišče prve stopnje (pritožbeno neizpodbito) ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da zaradi tega ne bo mogel izvesti prenosa nepremičnin na otroka.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zalezovanje - nasilje - nasilje v družini
Predlagateljica je dokazala, da ji nasprotni udeleženec po eni strani še tudi po razhodu izkazuje naklonjenost, po drugi strani pa jo ponižuje. Pošiljanje fotografije gole ženske, ki naj bi bila predlagateljica, njunemu sinu, za predlagateljico predstavlja ponižanje in gre za psihično nasilje (peti odstavek 3. člena ZPND). Izkazovanje naklonjenosti po razpadu njune zveze, je za predlagateljico utemeljeno moteče. Izkazano je tudi, da je nasprotni udeleženec večkrat z vozilom sledil predlagateljici, imel parkiran avto v bližini njene hiše, opazoval hišo s sosednjega dvorišča. Zalezovanje predstavlja nasilje (drugi odstavek 3. člena ZPND), ki je v družini prepovedano (prvi odstavek 3. člena ZPND).
zapuščinski postopek - spor o dejstvih - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ugotovitev dedne nevrednosti - izpodbijanje veljavnosti oporoke - prekinitev zapuščinskega postopka - obligatornost prekinitve - smotrnost prekinitve postopka
Ker se dedna sposobnost dediča do dokaza o nasprotnem domneva, ni odločilno, da se s pritožnikovo trditvijo o dedni nevrednosti B. B. ostali dediči strinjajo. Razloge za zatrjevano dedno nevrednost bo moral v pravdi dokazati pritožnik.
Ker se veljavnost pogodbe do dokaza o nasprotnem domneva, je jasno tudi, da je v tem primeru manj verjetna pravica pritožnika, ki ima (za razliko od B. B.) pravni interes za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, saj bo, če bo s tožbo uspel, podarjeni solastninski delež zapustnikove nepremičnine vrnjen v zapuščino.
ZIZ člen 15. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1-7. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 55, 55/2, 100. ZPP člen 365, 365-2. ZMZPP člen 4, 42.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - zavrnitev ugovora - razlogi za zavrnitev - opredelitev do navedb strank - razmerja med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje v sklepu z dne 4. 8. 2022 o izdani začasni odredbi, da je otrok visoko ogrožen zaradi možnosti, da bo nasprotni udeleženec z otrokom zapustil RS. Ugotovitve sodišča prve stopnje tvorijo zadostno podlago za sklep, da je otrok zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca visoko ogrožen, ocena ogroženosti je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tudi argumentirano pojasnjena in ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščin glede dejstva, da gre za otroka staršev različne narodnosti.
spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Pritožbeno neutemeljena graja, da je prvostopno sodišče zneske zaokroževalo le navzgor, ne upošteva, da ocena potreb obeh mladoletnih otrok zaradi določitve preživninske obveznosti nikakor ne predstavlja matematične operacije golega seštevanja stroškov, temveč zahteva celovito tehtanje o tem, kolikšen znesek zadostuje ustrezni materialni zagotovitvi otrokovih potreb, ki se vsakomesečno spreminjajo, kar se odraža v variabilnosti in določeni nepredvidljivosti praviloma višjih stroškov, zato jih tudi ni moč izračunati v natančnem in fiksnem znesku.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - nenadna in nepredvidljiva bolezen - načelo proste presoje dokazov - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - pogoji za preložitev naroka - predložitev zdravniškega opravičila
ZPP v drugem odstavku 115. člena določa pogoje za preložitev naroka v primerih, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride nanj zaradi zdravstvenih razlogov. V takšnem primeru mora oseba, ki na narok ne more priti zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V določbah 116. do 120. člena ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, takšna zahteva ni izrecno zapisana. Stališče sodišča prve stopnje, da se obstoj bolezni praviloma dokazuje z zdravniškim potrdilom, da pa se v skladu z načelom proste presoje dokazov upravičenost vzrokov za zamudo naroka lahko dokazuje tudi na drug način, glede na okoliščine primera, je tako pravilno. Okoliščine danega primera pa takšen drug način nedvomno utemeljujejo. Ob povedanem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, iz katerih je razbrati, da bi bil odločilen dokaz za dokazovanje zdravstvenega stanja A. A. zdravniško potrdilo.
Ne more biti dvoma, da je bila tožena zato, ker se ni mogla udeležiti naroka, prikrajšana v pravici do izjave in s tem pravici do sodnega varstva. Pri tem ni odločilno, kar trdi pritožnica, da na naroku ni podala nobenih novih navedb.
DZ člen 138, 151, 151/2, 151/3. ZNP-1 člen 96, 96/4. ZPP člen 254, 254/2.
pravica do izjave v nepravdnem postopku - družinski postopek - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - varstvo koristi otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe - nevročitev - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina
Toženec v pritožbi ne ponudi dokazov, s katerimi bi izpodbijal dejstva, ki so navedena v obvestilu o opravljeni vročitvi. Zato njegova pritožbena navedba o nepravilni vročitvi ni utemeljena.
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe in dokazi, s katerimi toženec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
URS člen 28, 28/1, 28/2. ZP-1 člen 2, 2/1, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/5, 217, 217/1, 217/1-25, 217/2.
načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa - datum nastopa dela
Določb drugega in tretjega odstavka 131. člena ZDR-1, ki opredeljujeta rok izplačila regresa, ni mogoče niti jezikovno niti na kak drug način tolmačiti tako, da mora biti delavcu, ki nastopi delo po 1. 7., izplačan sorazmerni del regresa do konca tekočega koledarskega leta. Posledično za delodajalca, ki ne izplača sorazmernega dela regresa delavcu, ki nastopi delo po 1.7., sankcija v ZDR-1 ni predpisana.
Ker v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni razpolagalo z nobenim zanesljivim dokazom, ki bi brez vsakršnega dvoma utemeljeval izrek obsodilne sodbe, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika obdolženega in zaradi pomanjkanja dokazov obdolženca oprostilo storitve kaznivega dejanja poneverbe.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja
Ker sta bila tožeča stranka in zavarovanec tožene stranke v pogodbenem odnosu (pogodba o hrani in pijači), se kršitev in s tem odškodninska odgovornost tožene stranke presoja po pravilih poslovne odškodninske odgovornosti.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izklicna cena - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj.
prošnja za podaljšanje roka - pripombe na izvedensko mnenje - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
V obravnavani zadevi bi sodišče prve stopnje presojo o (ne)podaljšanju roka za podajo pripomb za izvedensko mnenje moralo opraviti tudi z vidika presoje okoliščine, ali bi podaljšanje roka zavleklo reševanje spora.
URS člen 49. ZDR-1 člen 6, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 200, 200/2. ZVZD-1 člen 5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 155, 155/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vzgojitelj predšolskih otrok - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - neupravičen izostanek z dela - poseg v ustavne pravice posameznika - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - prepoved diskriminacije - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Z zahtevo za testiranje zato tožnici ni samovoljno nalagal nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani je spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnica izrecno zavezala tudi v pogodbi o zaposlitvi. Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT tako ni pomenila, da so se pogoji tožničine zaposlitve spremenili, ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot to zmotno očita pritožba.
sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - novi dokazi
Sodišče prve stopnje se je postavilo na povsem pravilno stališče, zavzeto tako v pravni teoriji kot sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, da so novi dokazi, kot jih opredeljuje 10. točka 394. člena ZPP, dokazi, ki so v času prejšnjega postopka že obstajali, ne pa dokazi, ki so nastali kasneje, kot velja za listine, ki jih je predlogu za obnovo postopka priložila tožnica.
prenehanje skrbništva - sprememba okoliščin - delni odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika
Sodišče je z izvedencem ugotovilo, da niso podani pogoji, da preneha skrbništvo, ki je bilo določeno za predlagatelja. Delno omejena poslovna sposobnost v opisani obliki je nujna in je potrebno pravne posle, ki so opisani, opraviti preko skrbnika.