ZNP-1 člen 42, 155, 162, 164. SPZ člen 69, 70, 70/5. ZPP člen 291, 291/2, 365-2.
delitev solastne nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Pravilno je obrazložilo in poudarilo, da upravičen interes predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru po intenciji zakona in na podlagi namena stvari, upoštevaje različne okoliščine konkretnega primera, kriteriji v zakonski določbi petega odstavka 70. člena SPZ (velikosti idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov) pa niso vrednoteni, ampak so enakovredni.
spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Pritožbeno neutemeljena graja, da je prvostopno sodišče zneske zaokroževalo le navzgor, ne upošteva, da ocena potreb obeh mladoletnih otrok zaradi določitve preživninske obveznosti nikakor ne predstavlja matematične operacije golega seštevanja stroškov, temveč zahteva celovito tehtanje o tem, kolikšen znesek zadostuje ustrezni materialni zagotovitvi otrokovih potreb, ki se vsakomesečno spreminjajo, kar se odraža v variabilnosti in določeni nepredvidljivosti praviloma višjih stroškov, zato jih tudi ni moč izračunati v natančnem in fiksnem znesku.
zapuščinski postopek - spor o dejstvih - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ugotovitev dedne nevrednosti - izpodbijanje veljavnosti oporoke - prekinitev zapuščinskega postopka - obligatornost prekinitve - smotrnost prekinitve postopka
Ker se dedna sposobnost dediča do dokaza o nasprotnem domneva, ni odločilno, da se s pritožnikovo trditvijo o dedni nevrednosti B. B. ostali dediči strinjajo. Razloge za zatrjevano dedno nevrednost bo moral v pravdi dokazati pritožnik.
Ker se veljavnost pogodbe do dokaza o nasprotnem domneva, je jasno tudi, da je v tem primeru manj verjetna pravica pritožnika, ki ima (za razliko od B. B.) pravni interes za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, saj bo, če bo s tožbo uspel, podarjeni solastninski delež zapustnikove nepremičnine vrnjen v zapuščino.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zalezovanje - nasilje - nasilje v družini
Predlagateljica je dokazala, da ji nasprotni udeleženec po eni strani še tudi po razhodu izkazuje naklonjenost, po drugi strani pa jo ponižuje. Pošiljanje fotografije gole ženske, ki naj bi bila predlagateljica, njunemu sinu, za predlagateljico predstavlja ponižanje in gre za psihično nasilje (peti odstavek 3. člena ZPND). Izkazovanje naklonjenosti po razpadu njune zveze, je za predlagateljico utemeljeno moteče. Izkazano je tudi, da je nasprotni udeleženec večkrat z vozilom sledil predlagateljici, imel parkiran avto v bližini njene hiše, opazoval hišo s sosednjega dvorišča. Zalezovanje predstavlja nasilje (drugi odstavek 3. člena ZPND), ki je v družini prepovedano (prvi odstavek 3. člena ZPND).
PZ v 939. členu izrecno ureja tudi vprašanje prenehanja predhodne odredbe, vendar le za primere, ko dolžnik izkaže, da terjatev ne obstaja (več) in za primere, ko predlagatelj po izvršljivosti odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, ne predlaga izvršbe. Ne ureja pa položaja, ko je bila ta odločba razveljavljena, ko torej ni več domače nepravnomočne in neizvršljive sodne odločbe. Drugi odstavek 838. člena PZ v takih primerih smiselno napotuje na ZIZ. Po 76. členu ZIZ sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Ker je bil naslov, na podlagi katerega je bilo dovoljeno zavarovanje s predhodno odredbo, razveljavljen, je torej sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 70.577,46 EUR s pripadki.
V preostalem delu (ki se nanaša na terjatev, glede katere je sodba postala pravnomočna)pritožba pravilno opozarja, da pogoji iz 939. člena PZ, oziroma 264. člena ZIZ za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj niso podani. Pogoji za izvršbo so (zaenkrat) izpolnjeni, dolžnik ni z ničemer izkazal, da bi terjatev plačal ali dovolj zavaroval, prav tako pri sodišču ni položil zneska terjatve, upnik pa je pravočasno predlagal izvršbo. Razlaga, da se opravljena dejanja zavarovanja razveljavijo kljub temu, da je sodba, ki je bila podlaga predhodni odredbi in torej tem dejanjem, postala izvršljiva in kljub temu, da je upnik pravočasno predlagal izvršbo, je v nasprotju z namenom zavarovanja. Opravljena dejanja zavarovanja ostanejo v veljavi, dokler ni dovoljena izvršba (oziroma dokler se v izvršilnem postopku ne izkaže, da ni pogojev za izvršbo).
prošnja za podaljšanje roka - pripombe na izvedensko mnenje - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
V obravnavani zadevi bi sodišče prve stopnje presojo o (ne)podaljšanju roka za podajo pripomb za izvedensko mnenje moralo opraviti tudi z vidika presoje okoliščine, ali bi podaljšanje roka zavleklo reševanje spora.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - nenadna in nepredvidljiva bolezen - načelo proste presoje dokazov - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - pogoji za preložitev naroka - predložitev zdravniškega opravičila
ZPP v drugem odstavku 115. člena določa pogoje za preložitev naroka v primerih, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride nanj zaradi zdravstvenih razlogov. V takšnem primeru mora oseba, ki na narok ne more priti zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V določbah 116. do 120. člena ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, takšna zahteva ni izrecno zapisana. Stališče sodišča prve stopnje, da se obstoj bolezni praviloma dokazuje z zdravniškim potrdilom, da pa se v skladu z načelom proste presoje dokazov upravičenost vzrokov za zamudo naroka lahko dokazuje tudi na drug način, glede na okoliščine primera, je tako pravilno. Okoliščine danega primera pa takšen drug način nedvomno utemeljujejo. Ob povedanem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, iz katerih je razbrati, da bi bil odločilen dokaz za dokazovanje zdravstvenega stanja A. A. zdravniško potrdilo.
Ne more biti dvoma, da je bila tožena zato, ker se ni mogla udeležiti naroka, prikrajšana v pravici do izjave in s tem pravici do sodnega varstva. Pri tem ni odločilno, kar trdi pritožnica, da na naroku ni podala nobenih novih navedb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069805
OZ člen 35, 39, 39/2, 39/4, 86, 86/1, 87, 87/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2, 14/2-2, 14/5. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-8.
ničnost pogodbe - dogovor o pobotu - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nedopustna kavza - oškodovanje upnikov - namen oškodovanja - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - neobstoječ predmet pogodbe - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov na stroškovniku - uspeh stranke v postopku - nagrada za sestavo vloge - potrebnost stroškov za pravdo
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenesti neobstoječih terjatev. Pogodba je namreč nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv (35. člen OZ).
To, da se prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov sklicuje na specificiran stroškovnik tožnice v sodnem spisu, ne utemeljuje uveljavljane bistvene kršitve določb postopka. Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških namreč zadošča, če se sodišče v obrazložitvi sklicuje na stroškovnik v spisu, iz katerega lahko stranke razberejo, kako je sodišče napravilo izračun stroškov.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/1. ZPP člen 163, 163/4, 181, 274, 362, 362/1. ZZVZZ člen 34, 34/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pravočasnost odpovedi - opravljanje pridobitnega dela - ponovno zaslišanje priče - datum sodne razveze - upoštevanje nadomestil od zavoda za zaposlovanje - razveljavitev prvostopenjske sodbe - delno zavrženje tožbe - delna sprememba izpodbijane sodbe
Toženka je že ob podaji pisne obdolžitve imela vse ključne podatke glede očitanega pridobitnega dela tožnice v času bolniškega staleža, torej je bila seznanjena z vsemi bistvenimi elementi tožničine kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na njeno presojo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je toženka, ki je že v oktobru 2019 ugotovila razlog, zaradi katerega je tožnici podala izredno odpoved, le-to dne 19. 12. 2019 podala po poteku 30-dnevnega zakonskega roka.
Ker se pri odločitvi o sodni razvezi praviloma upoštevajo okoliščine, ki so nastopile po prenehanju delovnega razmerja, v obravnavani zadevi ni mogoče spregledati bistvene okoliščine, tj. da je tožnica 5. 11. 2020 odšla na Portugalsko oziroma da se je odločila za trajno preselitev na Portugalsko, kjer od novembra 2020 neprekinjeno živi.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 365-2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnin - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - prepoved izplačila bankam - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved izplačila
Čeprav iz ugotovitev sodišča prve stopnje izdaja, da toženka nepremičnine dejansko prodaja in bo s prodajo prejela kupnino 95.000 EUR, pa tožnik ni navedel konkretno, da bi toženka s kupnino kakorkoli razpolagala na način, da bi s tem onemogočila uveljavitev njegove terjatve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi tožnik moral navesti in verjetno izkazati konkretno nevarnost, da bo toženka s prejeto kupnino ravnala na način, da se sam iz nje ne bi mogel poplačati. Zgolj tožnikove trditve, da bo toženka, ki po tožnikovih trditvah naj ne bi imela drugega premoženja in prejema le nizko pokojnino, prejela 95.000 EUR in bo lahko s tem denarnimi sredstvi razpolagala, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 31, 31-8, 43, 43/1, 49, 49/3, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8, 111/3, 200, 200/4. OZ člen 8, 18, 18/1. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - obveznost plačila - soglasje delavca - nižja plača - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj za sklenitev pogodbe - dokazna ocena izpovedi prič
Pogodba o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 je bila sklenjena za delovno mesto vodja servisa D. V spornem obdobju tožnik ni opravljal dela tega delovnega mesta, kar pa ne pomeni, kot zmotno meni toženka v pritožbi, da ni upravičen do plače, kot je bila s pogodbo o zaposlitvi dogovorjena.
Sodišče prve stopnje je pretežni del dokaznega postopka namenilo ugotavljanju, ali je tožnik opravljal delo delovnega mesta vodja servisa E. (trditev tožnika) ali servisni sprejemnik (trditev toženke). To samo po sebi ni bistveno dejstvo v tem sporu, saj odrejanje drugega dela, ali dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je po pogodbi o zaposlitvi, in izplačevanje nižje plače še ne pomeni, da s tem soglaša, in še manj, da je plača zakonito znižana. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izklicna cena - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj.
stečajni postopek - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - zavrženje ugovora - pravica do ugovora - položaj stranke v postopku
Ugovora, ki jih je sodišče prve stopnje zavrglo, sta bila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, ki sta jih upnika vložila zato, ker dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sploh ni vseboval njunih ugovorov, ki sta jih vložila zoper osnovni seznam - saj je upravitelj skladno z navodili sodišča smatral, da sta jih vložila subjekta brez ustrezne procesne legitimacije. Vendar o njunih ugovorih ni bilo odločeno ne procesno (da bi jih sodišče zavrglo) ne vsebinsko (da bi jih upravitelj vključil v seznam). Zato je sodišče prve stopnje ugovora pritožnikov proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev nepravilno zavrglo, saj imata kot vložnika ugovora o prerekanju terjatev (o katerih še ni bilo odločeno) pravico do ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je namreč prav saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.
DZ člen 138, 151, 151/2, 151/3. ZNP-1 člen 96, 96/4. ZPP člen 254, 254/2.
pravica do izjave v nepravdnem postopku - družinski postopek - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - varstvo koristi otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
URS člen 49. ZDR-1 člen 6, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 200, 200/2. ZVZD-1 člen 5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 155, 155/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vzgojitelj predšolskih otrok - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - neupravičen izostanek z dela - poseg v ustavne pravice posameznika - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - prepoved diskriminacije - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Z zahtevo za testiranje zato tožnici ni samovoljno nalagal nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani je spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnica izrecno zavezala tudi v pogodbi o zaposlitvi. Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT tako ni pomenila, da so se pogoji tožničine zaposlitve spremenili, ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot to zmotno očita pritožba.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 365-2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - prodaja nepremičnin
Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da sama prodaja nepremičnin še ne pomeni zmanjšanja premoženja samega po sebi, ampak le njegovo preoblikovanje, tožnik pa tudi ni trdil, da bi toženka nepremičnine nameravala prodati „pod ceno“ oziroma, da bi s kupnino nato kako drugače razpolagala in tako zmanjšala premoženje. Zato zgolj dejstvo, da toženka prodaja svoje nepremičnine, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe - nevročitev - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina
Toženec v pritožbi ne ponudi dokazov, s katerimi bi izpodbijal dejstva, ki so navedena v obvestilu o opravljeni vročitvi. Zato njegova pritožbena navedba o nepravilni vročitvi ni utemeljena.
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe in dokazi, s katerimi toženec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
ZFPPIPP člen 14, 48, 48/2, 231, 231-3. ZPP člen 13.
predhodni stečajni postopek - prekinitev predhodnega postopka za začetek stečajnega postopka - predhodno vprašanje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - standard verjetnosti terjatve - verjetnost obstoja terjatve - domneva insolventnosti
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je prekinitev predhodnega stečajnega postopka sicer primerna, vendar mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Vseeno je prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja prej izjema kot pravilo in po oceni sodišča druge stopnje terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Sicer mora sodišče v predhodnem stečajnem postopku o relevantnih vprašanjih samo odločiti s potrebnim dokaznim standardom na podlagi stanja v spisu. Na eni strani je treba upoštevati načelo ekonomičnosti postopka, ki govori proti podvajanju izvedbe dokazov tako v stečajnem kot v pravdnem postopku, na drugi strani pa načelo hitrosti postopka.
V konkretnem primeru je izvršilni postopek šele v fazi razveljavitve sklepa o izvršbi in torej v pravdnem postopku še ni bilo opravljeno niti eno procesno dejanje. Že zato glede na fazo pravdnega postopka, ti razlogi narekujejo sodišču, da v stečajnem postopku ob upoštevanju načela hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, ki v konkretnem primeru prevlada nad načelom ekonomičnosti postopka, ugotovi, na podlagi trditev in dokazov predlagatelja in dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ali obstoji upnikova aktivna procesna legitimacija in ali je podan razlog insolventnosti, vse v skladu z 231. in naslednjimi členi ZFPPIPP.
ZPP člen 7, 8, 274, 274/1, 339, 339/1, 339/2-14. OZ člen 485.
garancija za brezhibno delovanje stvari - strošek kilometrine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - neobrazloženost sodbe - pobotni ugovor - podredno uveljavljana nasprotna tožba
Tožena stranka ni dolžna nositi nobenih stroškov, povezanih z uveljavljanjem zahtevkov iz naslova garancije za brezhibno delovanje stvari.
Tožena stranka je škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nezmožnosti uporabe stroja, uveljavljala v pobot že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je torej zmotno ugotovilo, da je tožena stranka pobotni ugovor in nasprotno tožbo vložila istočasno. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pobotnega ugovora pa tudi sicer ni pravilna. Pobotni ugovor je obrambno sredstvo toženca, s katerim se brani plačilu vtoževane terjatve tožnika, z namenom, da sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje bi torej pobotni ugovor toženca moralo obravnavati. Le v kolikor bi tožena stranka nasprotno tožbo za iste terjatve, ki jih uveljavlja v pobot, vložila pred vložitvijo pobotnega ugovora, bi sodišče prve stopnje pobotni ugovor lahko zavrglo.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja
Ker sta bila tožeča stranka in zavarovanec tožene stranke v pogodbenem odnosu (pogodba o hrani in pijači), se kršitev in s tem odškodninska odgovornost tožene stranke presoja po pravilih poslovne odškodninske odgovornosti.