udeležba drugih oseb v pravdi - stranski intervenient - udeležba intervenienta - priglasitev intervencije - stranska intervencija delničarja - manjšinski delničar - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - konstitutivnost vpisa v sodni register - konstitutivni učinek - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - splošno znana in sodno znana dejstva - manjkajoče trditve - nedovoljene pritožbene novote
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je predlagatelj status delničarja tožene stranke z vpisom skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja z dne 23. 12. 2021 v sodni register dne 17. 3. 2022 izgubil, s tem pa tudi pravni interes za intervencijo v predmetnem sporu. V času vložitve predloga za priznanje stranske intervencije 26. 4. 2022 statusa delničarja v toženi stranki pritožnik namreč ni več imel.
Zaradi ugotovljene pogodbeno dogovorjene izključitve zavarovalnega jamstva pri drugotoženki, odgovornosti njenega zavarovanca prvostopno sodišče pravilno sploh ni presojalo. V razmerju do obeh toženih strank gre tudi za nedopustno širjenje trditev z okoliščinami, ki merijo na doslej nezatrjujočo objektivno odgovornost obeh zavarovancev, na katero se pritožba sedaj prvič tudi izrecno sklicuje.
Ne drži pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj je kontejner zanihal in ali je bil pravilno naložen. O obojem se je opredelilo, pri čemer je opravilo presojo potrebnosti izvedbe dokaza z izvedencem s področja varstva pri delu, temelječo na podlagi konkretnih okoliščin zadeve, in odločitev o nepotrebnosti dokaza tudi v zadostni meri obrazložilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00086943
KZ-1 člen 76, 76/1, 245, 245/1. ZKP člen 355, 355/1.
predikatno kaznivo dejanje - odvzem premoženjske koristi - upoštevana dejstva in dokazi
V konkretnem primeru gre za dve kaznivi dejanji, saj nadaljnja razpolaganja s premoženjem pridobljenim s predikatnim kaznivim dejanjem (blagovne znamke), pomeni novo kaznivo dejanje, ki po objektivni in subjektivni plati predstavlja drugo kriminalno količino kot je zajeta v predikatnem kaznivem dejanju. Premoženjska korist iz prvega kaznivega dejanja v tem primeru sicer pridobi lastnost predmeta novega kaznivega dejanja pranja denarja, za katerega zakon določa obvezni odvzem po šestem odstavku 245. člena KZ-1. Ko pa sta, tako kot v konkretnem primeru, v koliziji dve obveznosti, in sicer odvzem premoženjske koristi pridobljene s storitvijo predikatnega dejanja ali odvzem premoženja v zvezi s kaznivim dejanjem pranja denarja, storilec pa je spoznan za krivega obeh kaznivih dejanj, je sodna praksa že zavzela stališče, da se storilcu vzame le premoženjska korist pridobljena s predikatnim kaznivim dejanjem. Ker pa se v skladu z določbo prvega odstavka 76. člena KZ-1 ukrep odvzema premoženjske koristi napram premoženjskopravnemu zahtevku vedno uporabi kot subsidiarni ukrep, je prvo sodišče oškodovani družbi A. d.o.o. utemeljeno priznalo premoženjskopravni zahtevek v višini 29 mio EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZSPJS člen 9, 9/1, 13, 13/2, 16, 16/1. ZJU člen 29, 83, 83/1, 111, 111/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 5/6. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2018) člen 2.
višina plače - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca - poseganje v pridobljene pravice
Tožnik ni bil premeščen niti njegovo delovno mesto ni bilo preimenovano (oziroma ni pridobil drugačnega naziva), ampak je prejel za en plačni razred višjo plačo na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi; ne pa še za en plačni razred, kot zahteva, pri čemer se sklicuje na povišanje za dva plačna razreda, ki je bilo za nekatera delovnega mesta oziroma nazive določeno z Aneksom št. 4 h KPDU.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - predlog za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - utemeljenost zemljiškoknjižnega predloga - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče se ni pristojno ukvarjati z vprašanji, ali je bila sodba, ki predstavlja podlago za vpis, pravilno vročena in ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na njej (ne)pravilno izdano. Glede na ustroj zemljiške knjige in relevantna pravila tudi po začetku zemljiškoknjižega postopka izdani sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sodbe ne more vplivati na izid postopka.
pravica do odstopa od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - upnikove pravice v primerih kadar je obveznost v storitvi
Kot pogodbi zvesta stranka je namreč tožnica smela izbirati med sankcijami za toženkino kršitev pogodbe in toženka tako sploh ni imela pravice do (enostranskega) odstopa. Dejstva, da je tožnica zaradi lastnih (ekonomskih) interesov vztrajala pri realizaciji Prodajne pogodbe, čeprav bi se morebiti v primeru razveze pogodbe lahko izognila določeni škodi, tako ni mogoče šteti v njeno škodo. Prav tako je materialnopravno pravilno sodišče prve stopnje ugotovljena pravno relevantna dejstva podredilo določbi 266. člena OZ1, saj je zaradi toženkine nepravočasne izpolnitve obveznosti, ki je bila v storitvi (pridobitev izbrisnega dovoljenja oz. izbris bremen iz zemljiške knjige), tožnica imela pravico to storiti sama na stroške toženke in je v tej zvezi tudi upravičena do povrnitve nastale škode.
vročitev sodnega pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - tek roka za vložitev pravnega sredstva - prepozen ugovor - zavrženje pritožbe
Drži navedba nasprotnega udeleženca, da v primeru, če naslovnik dokaže, da dejansko ni prebival na naslovu, kjer mu je bilo puščeno pisanje, vročitev s tim. fikcijo ni pravilna. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotavljalo, kdaj se je nasprotni udeleženec s sklepom z dne 25. 8. 2022 dejansko seznanil. Od tedaj naprej je začel teči rok za pravno sredstvo, ki je bil, kot je pravilno navedeno v pravnem pouku, ugovor, ki ga rešuje sodišče prve stopnje.
Nasprotni udeleženec je v septembru po elektronski pošti od predlagateljice prejel v vednost sklep sodišča z dne 25. 8. 2022, v mesecu oktobru pa ga je prejel še po navadni pošti. Pritrditi gre predlagatelju, da se ni bil dolžan ravnati izključno po elektronskem sporočilu predlagateljice, vendar pa je bi s tem sporočilom s sodnim sklepom dejansko seznanjen in bi v nadaljevanju lahko sam ustrezno poskrbel za varstvo svojih pravic.
ZDR-1 člen 7, 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 171. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - dokazna ocena izpovedi prič
Ni utemeljena pritožbena graja ugotovitve, da so bili odnosi med sodelavci pri toženi stranki prijateljski in sproščeni, da pa to ni vključevalo neprimernega otipavanja, poskusov slačenja, potiskanja na posteljo oziroma preprečevanja odhoda sodelavkam. Tožnik vztraja, da so bili odnosi na delovnem mestu tako sproščeni, da bi se lahko zdeli zunanjemu opazovalcu neprimerni, vendar pa se ne more uspešno sklicevati na to, da je bila to s strani tožene stranke dopuščena stalna praksa, ki bi opravičevala njegovo ravnanje oziroma da je bil zaradi tega v zmoti glede privolitve oškodovank v njegovo objektivno neprimerno vedenje in ravnanje. Glede na izvedene dokaze ni prav nobenega dvoma, da sodelavke v to niso privolile, tožniku pa to nikakor ni moglo ostati neznano.
Tožena stranka kot delodajalec je pravilno štela, da je tožnik s spolnim nadlegovanjem sodelavke na seminarju, kamor ju je napotila tožena stranka, kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in mu je zanje utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
sodna poravnava - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - osebni stiki z otrokom - res transacta - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Po mnenju sodišča prve stopnje je možno sodno poravnavo izpodbijati zgolj s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, ne pa s predlogom za obnovo postopka. Zaradi tega je predlog za obnovo postopka kot nedovoljenega zavrglo.
Sodišče druge stopnje navedenim zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje, saj so tako v skladu s stališči pravne teorije, kakor tudi v skladu s stališči sodne prakse.
ZSSloV člen 32, 32/1, 32/3. ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6. ZPP člen 155, 155/1.
disciplinski postopek - vojak - ukaz nadrejenega - kršitev vojaške discipline - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je, ker tožnik ukaza ni (pravočasno) izvršil, podana težja kršitev vojaške discipline, opredeljena v 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr – odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja.
sklep o popravi pisne pomote - očitna pisna pomota - cenitev vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na solastniški delež na nepremičnini
Izpostaviti je namreč, da je bila s predlogom za izvršbo z dne 19. 8. 2021 med drugim predlagana izvršba na solastni delež dolžnice do 1/2 na nepremičnini z ID znakom parcela ... 1411/4 in s sklepom o izvršbi I 988/2021 z dne 8. 9. 2021 v tem obsegu dovoljena izvršba; da je bila cenilcu s sklepom I 988/2021 z dne 6. 6. 2022 odrejena cenitev predmetne nepremičnine v solasti dolžnice do 1/2 od celote in da je cenilec v cenitvi z dne 18. 8. 2022 ocenil solastni delež dolžnice do 1/2 celote na predmetni nepremičnini (stran 2 cenitve), skupaj z ostalimi nepremičninami dolžnice, na katere je sodišče dovolilo izvršbo, to je solastni delež dolžnice do 1/5 celote na parceli ... 1411/7 in solastni delež dolžnice do 1/5 celote na parceli ... 1411/6 na vrednost 116.300,00 EUR (stran 38 cenitve). Točno to vrednost je sodišče prve stopnje tudi povzelo v sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, na katere je dovoljena izvršba, pri čemer je pri pisanju solastnih deležev na nepremičnini parcela ... 1411/4 storilo očitno pisno pomoto, ko je namesto deleža dolžnice do 1/2 celote, navedlo do 1/4 celote.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Za presojo, da vojaku na mednarodni misiji, kot je tožnik, ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, koliko dela je tožnik na dneve, ko bi moral izrabiti tedenski počitek, opravil. Zahtevek je namreč lahko utemeljen le za toliko ur dela, kot jih je dodatno opravil, ne pa pavšalno za osem ur na dan. Kljub temu, da je tožnik za večino opravil navedel, koliko časa jih je opravljal, sodišče prve stopnje teh dejstev ni ugotavljalo, saj je materialnopravno zmotno štelo, da je za odločitev bistveno le, da je tožnik opravljal delo na dan, ko bi moral koristiti tedenski počitek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067649
ZDR-1 člen 8, 44. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - nadlegovanje - dokazna ocena - nadurno delo - trditveno in dokazno breme
Dokazne ocene ni dopustno opreti le na zaslišanji prič, ki sta izpovedali v korist tožnice, temveč je za presojo, katera dejstva se štejejo za dokazana, pomemben uspeh celotnega postopka. Ta po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča narekuje ugotovitev o neobstoju protipravnega ravnanja kot predpostavke odškodninskega zahtevka in utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ob odsotnosti ustreznih trditev in dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je tožnica opravila delo v manjšem obsegu kot je vtoževan oziroma da nadurnega dela ni opravljala, je sodišče prve stopnje podatke predložene evidence utemeljeno štelo za verodostojne.
Če je toženec menil, da je tožnica vtoževane nadure že koristila, bi moral takšno koriščenje natančno obrazložiti v okviru trditvenega bremena (in ga nato tudi dokazati), pa tega ni storil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068460
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1, 160, 160/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - izjava politika - javna oseba - pojem ugleda - odprta javna razprava - svoboda političnega izražanja - izjava župana - pogojna obsodba - oprostitev obtožbe - svoboda izražanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Meje sprejemljive kritike so za politika, ki deluje v svoji javni vlogi, širše. Politik se neizogibno in zavestno izpostavlja natančnemu nadzoru vsake svoje besede in vsakega dejanja, zato mora pokazat večjo mero tolerance. Vsekakor ima pravico do zaščite svojega ugleda, vendar je treba zahtevo po zaščiti ugleda presojati glede na interes odprte razprave o političnih vprašanjih. Izjeme od svobode izražanja se po praksi ESČP razlagajo ozko. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki izhajajo iz opisa, zlasti da naj bi obdolženec besede izrekel v funkciji župana Občine X na seji, na kateri so bili navzoči občinski svétniki, ter upoštevaje, da bioplinarna v X nedvomno zadeva javni interes, ni mogoče zaključiti, da so očitane izjave objektivno sposobne škoditi časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca. Obdolženec je s svojim govorom prispeval k politični razpravi o polemični temi, ki je bila še posebej zanimiva, ne samo za sodelujoče na seji, temveč tudi za preostale občane. Izjava se je nanašala na (morebitna) ravnanja zasebnega tožilca, ki jih je storil kot politična oseba, prav tako pa je bil politična oseba v kritičnem času.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00068875
ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4, 264, 264/1, 264/2, 527,530, 542, 543, 547, 547/2, 548. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 34-39, 42, 249, 350. OZ-UPB1 člen 433, 168, 352, 353.
prevzem premoženjske celote - dejanski koncern - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij
Prenosniku premoženja ne pripada legitimacija za uveljavitev zahtevka na podlagi 433. člena OZ zoper prevzemnika premoženjske celote.
Dejanski koncern po določbi prvega odstavka 530. člena ZGD-1 predpostavlja razmerje med obvalujočo iin odvisno družbo, v kateri ima obvlaldujoča družba možnost poslovodnega obvladovanja odvisne družbe. Resničnost trditev, da so vse poslovne odločitve pri obeh družbah sprejemali vsi toženci skupaj (ne glede na njihov formalni položaj), bi zato vodila kvečjemu k razlagi o obstoju koncerna z razmerjem enekopravnosti po tretji alineji prvega odstavka 530. člena ZGD-1.
Škoda v primeru koncernske odgovornosti tožencev na temelju 547. in 548. člena ZGD-1 ni enaka škodi, ki je nastala upnikm, ker njihove terjatve v stečajnem posotpku ne bodo v celoti poplačane (42. člen ZFPPIPP).
Oškodovanec je utrpel lahko telesno poškodbo, vendar ker se obtožencu očita poskus uboja, je treba preizkusiti, ali je sredstvo – nož, bilo sposobno zadati smrtonosne posledice in, ali je obtoženčev naklep glede na uporabljeno sredstvo šel v smeri uboja oškodovanca. Ni torej pomembno, kakšno poškodbo je oškodovanec utrpel, pač pa, kakšen je bil namen obtoženca, ko je z nožem dvakrat zamahnil proti oškodovancu. Na podlagi uporabljenega sredstva in vseh okoliščin dogodka pa je sodišče pravilno zaključilo, da je hotel oškodovancu vzeti življenje.
Dejstvo je, da je bil obtoženec že šestkrat obsojen za kazniva dejanja, med katerimi so tudi dejanja z uporabo sile, pa tudi zaradi nedovoljenega posedovanja ali uporabe orožja, kar dejansko kaže, da obtožencu nasilje ni tuje, niti rokovanje z nevarnimi predmeti. Tudi sodišče je na glavni obravnavi samo ugotovilo, da je obtoženec nagle jeze, kar se torej ujema z njegovimi osebnostnimi lastnostmi, pri čemer je povsem res, kar navaja državna tožilka, da je obravnavano kaznivo dejanje storil iz čiste objestnostil. Obtoženčeva nasilna reakcija dejansko presega običajna ravnanja v konfliktnih situacijah in je zato njegovo agresijo treba strožje kaznovati.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 85, 85/1. URS člen 23, 75. OZ člen 134. ZSDU člen 67.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pisno opozorilo pred odpovedjo - samostojno sodno varstvo
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe temelji na stališču, da zoper pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja delavec nima samostojnega sodnega varstva. Pritožbeno sodišče soglaša s to presojo
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066810
KZ-1 člen 34, 213, 213/2, 213/3. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje izsiljevanja - poskus kaznivega dejanja - kazenska oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - pritožba državnega tožilstva - neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokončano kaznivo dejanje - resna in individualna grožnja ni izkazana - čast in dobro ime - fiktivnost pogodbe
Poskus je podan, ko storilec z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist začne groziti, v dokončano kaznivo dejanje pa se sprevrže, ko nastane premoženjska škoda. Tako je kaznivo dejanje izsiljevanja dokončano, ko oškodovanec v škodo svojega ali tujega premoženja izvrši zahtevano ravnanje.
Grožnja mora biti po vsebini in načinu izraza resna. Intenzivnost teh groženj pa mora biti takšna, da prisili oškodovanca k storitvi ali opustitvi, ki pomeni oškodovanje svojega ali tujega premoženja.
Bistveno je, da grožnja vpliva na oškodovančevo ravnanje (torej, da oškodovanec oceni, da je zanj bolje, da se podredi storilčevi zahtevi, kakor pa tvega nastanek zagrožene posledice).
ZDR-1 člen 179, 179/1. ZPP člen 213, 213/2, 337, 337/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da iz ugotovitev sodišča v postopku glede zakonitosti odpovedi ne izhaja, da bi tožena stranka podala odpoved očitno brez podlage in z očitnim namenom škodovanja tožnici.