Strukturna, funkcionalna in zgodovinska povezanost stavbnih zemljišč z ostalimi kmetijskimi zemljišči narekuje pri prodaji njihovo obravnavo kot zaključeno celoto. To hkrati pomeni, da drugi toženki o namenu prodaje parcel (niti stavbnih) ni bilo treba še posebej osebno obveščati pravne prednice tožnikov. Zadoščala je javna objava prodajne ponudbe po ZKZ.
Zahtevka glede ničnosti prodajne pogodbe tožnika nista postavila, zato je odveč razpravljanje o moralnosti in nedopustnosti te pogodbe. Tudi tu pa bi se takoj postavilo vprašanje pravnega interesa, ko tožnika nista bila uspešna glede zahtevka na sklenitev pogodbe z njima.
ZVEtL-1 člen 17, 17/2. SPZ člen 40, 65, 65/1, 70. ZPP člen 286.
postopek za delitev solastnega premoženja - oblikovanje etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - prizidek k zgradbi - nerazdeljena nepremičnina - solastnina na nepremičnini - pravočasne navedbe - prepozne navedbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravni temelj pridobitve pravice - prenos lastninske pravice - vsebina pogodbe - posest nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine
V obravnavani zadevi gre za kombinacijo lastninskih stanj, in sicer za dejansko etažno lastnino na stavbi 001 ter za klasično solastnino na stavbi 002, ki pravno ni bila razdeljena. Stavbo 001 (stanovanjska stavba) je razdelil prvotni lastnik stavbe B. B. z darilno pogodbo, ki jo je sklenil leta 1973 s hčerko, prvo predlagateljico, leta 1996 pa je sinu C. C., pravnemu predniku nasprotnih udeležencev, podaril svoj natančno opisan del te stavbe. Glede tega se je strinjala tudi prva predlagateljica v svojih vlogah, kjer je na več mestih navedla, da je obravnavana stavba 001 v naravi že razdeljena, kar je sodišče prve stopnje tudi izpostavilo v 19. točki izpodbijane odločbe. Glede prizidka, ki predstavlja stavbo 002, pa je bilo v postopku ugotovljeno, da gre na tej stavbi za klasično solastnino, saj ta v naravi ni bil pravno veljavno razdeljen, ker pravni prednik B. B. za podaritev prizidka sinu C. C. leta 1993 ni imel soglasja prve predlagateljice, ki je bila solastnica zemljišča, na katerem je bil prizidek zgrajen s skupno gradnjo prve predlagateljice in B. B. Zakaj je sodišče prve stopnje prizidek, ki je v solastnini prve predlagateljice in nasprotnih udeležencev, razdelilo na dva posamezna dela (etažni enoti), je sodišče navedlo v 48. točki obrazložitve, in sicer ker je vzpostavitev tretjega posameznega dela (prizidka) potrebna zaradi kasnejše delitve, ki pa bo opravljena po pravilih za delitev solastnine.
Ker je B. B. prvi predlagateljici ob daritvi leta 1973 poleg dela stanovanjske stavbe (zgornje etaže) podaril tudi zemljišče, ki pa je ostalo nerazdeljeno, kar izhaja iz vsebine darilne pogodbe iz leta 1973, so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovitev o obstoju solastnega deleža prve predlagateljice 2/5 na zemljišču, in pritožbeno izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo predmet daritve prvi predlagateljici leta 1973 tudi zemljišče.
udeležba drugih oseb v pravdi - stranski intervenient - udeležba intervenienta - priglasitev intervencije - stranska intervencija delničarja - manjšinski delničar - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - konstitutivnost vpisa v sodni register - konstitutivni učinek - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - splošno znana in sodno znana dejstva - manjkajoče trditve - nedovoljene pritožbene novote
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je predlagatelj status delničarja tožene stranke z vpisom skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja z dne 23. 12. 2021 v sodni register dne 17. 3. 2022 izgubil, s tem pa tudi pravni interes za intervencijo v predmetnem sporu. V času vložitve predloga za priznanje stranske intervencije 26. 4. 2022 statusa delničarja v toženi stranki pritožnik namreč ni več imel.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Za presojo, da vojaku na mednarodni misiji, kot je tožnik, ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, koliko dela je tožnik na dneve, ko bi moral izrabiti tedenski počitek, opravil. Zahtevek je namreč lahko utemeljen le za toliko ur dela, kot jih je dodatno opravil, ne pa pavšalno za osem ur na dan. Kljub temu, da je tožnik za večino opravil navedel, koliko časa jih je opravljal, sodišče prve stopnje teh dejstev ni ugotavljalo, saj je materialnopravno zmotno štelo, da je za odločitev bistveno le, da je tožnik opravljal delo na dan, ko bi moral koristiti tedenski počitek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067649
ZDR-1 člen 8, 44. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - nadlegovanje - dokazna ocena - nadurno delo - trditveno in dokazno breme
Dokazne ocene ni dopustno opreti le na zaslišanji prič, ki sta izpovedali v korist tožnice, temveč je za presojo, katera dejstva se štejejo za dokazana, pomemben uspeh celotnega postopka. Ta po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča narekuje ugotovitev o neobstoju protipravnega ravnanja kot predpostavke odškodninskega zahtevka in utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ob odsotnosti ustreznih trditev in dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je tožnica opravila delo v manjšem obsegu kot je vtoževan oziroma da nadurnega dela ni opravljala, je sodišče prve stopnje podatke predložene evidence utemeljeno štelo za verodostojne.
Če je toženec menil, da je tožnica vtoževane nadure že koristila, bi moral takšno koriščenje natančno obrazložiti v okviru trditvenega bremena (in ga nato tudi dokazati), pa tega ni storil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068460
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1, 160, 160/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - izjava politika - javna oseba - pojem ugleda - odprta javna razprava - svoboda političnega izražanja - izjava župana - pogojna obsodba - oprostitev obtožbe - svoboda izražanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Meje sprejemljive kritike so za politika, ki deluje v svoji javni vlogi, širše. Politik se neizogibno in zavestno izpostavlja natančnemu nadzoru vsake svoje besede in vsakega dejanja, zato mora pokazat večjo mero tolerance. Vsekakor ima pravico do zaščite svojega ugleda, vendar je treba zahtevo po zaščiti ugleda presojati glede na interes odprte razprave o političnih vprašanjih. Izjeme od svobode izražanja se po praksi ESČP razlagajo ozko. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki izhajajo iz opisa, zlasti da naj bi obdolženec besede izrekel v funkciji župana Občine X na seji, na kateri so bili navzoči občinski svétniki, ter upoštevaje, da bioplinarna v X nedvomno zadeva javni interes, ni mogoče zaključiti, da so očitane izjave objektivno sposobne škoditi časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca. Obdolženec je s svojim govorom prispeval k politični razpravi o polemični temi, ki je bila še posebej zanimiva, ne samo za sodelujoče na seji, temveč tudi za preostale občane. Izjava se je nanašala na (morebitna) ravnanja zasebnega tožilca, ki jih je storil kot politična oseba, prav tako pa je bil politična oseba v kritičnem času.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - predlog za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - utemeljenost zemljiškoknjižnega predloga - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče se ni pristojno ukvarjati z vprašanji, ali je bila sodba, ki predstavlja podlago za vpis, pravilno vročena in ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na njej (ne)pravilno izdano. Glede na ustroj zemljiške knjige in relevantna pravila tudi po začetku zemljiškoknjižega postopka izdani sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sodbe ne more vplivati na izid postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067100
KZ člen 70, 80, 94. KZ-1 člen 5, 375. ZKP člen 451, 451/2, 483, 483/3.
mlajši polnoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - izbira kazenske sankcije - primernost kazenske sankcije - sprememba kazenskega zakona - prehodne in končne določbe
Postopnost zaostrovanja kazenskih sankcij je bila pri obdolžencu izčrpana, izrečeni mladoletniški zapor nanj ni vplival, tudi ne že izrečena kazen zapora, zato se odločitev sodišča prve stopnje za izrek vzgojnega ukrepa oddaje mlajšega polnoletnega storilca v prevzgojni dom kaže kot nepravilna.
ugovori zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ugovor zapadlosti terjatve - rok za izpolnitev obveznosti
Nepravilno je razlogovanje dolžnice, da predmetna terjatev ni zapadla. V stečajnem sklepu ji je plačilo te terjatve naloženo in s tem njena obveznost, da jo upniku (prostovoljno) poravna. S trenutkom, ko je bila dolžnica seznanjena z naloženim plačilom terjatve, to je s trenutkom vročitve stečajnega sklepa, je bila dolžna to obveznost izpolniti upniku, ne da bi bil upnik zavezan h kakršnikoli aktivnosti pozivanja k izpolnitvi. Za takšno ravnanje upnika v zakonu ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00069041
ZIKS člen 145.. ZNZGP člen 7.a.. ZKP člen 416.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - prehod premoženja v državno last ex lege - prehod premoženja v državno last po zakonu - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - načelo prirejenosti postopkov - prehod premoženja v državno last (nacionalizacija) - konfiskacija premoženja - zaplemba premoženja
Sodišče je pravilno ugotovilo značaj odločbe Izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora z dne 25. 4. 1952. Gre za nacionalizacijsko, deklaratorno odločbo upravnega organa, ki je ni mogoče vzporejati s kazensko zaplembno sodbo. Njena razveljavitev v obnovljenem kazenskem postopku nepravdnega sodišča ne veže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072170
KZ-1 člen 180, 214. ZKP člen 8, 394, 394/1.
kaznivo dejanje - mazaštvo - dokazna ocena - delno oprostilna sodba - kaznivo dejanje oderuštva - pravica do uporabe svojega jezika - sprememba kazenske sankcije
Pritožnica ima prav, ko se zavzema za izrek zaporne kazni za obravnavano kaznivo dejanje. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za izredno zavržno dejanje, saj je obtoženec brezobzirno zlorabil veliko stisko oškodovanke, vendar pa je to dejstvo pri izbiri kazenske sankcije premalo upoštevalo.
imenovanje posebnega revizorja - predujem za stroške - stroški posebne revizije - kršitev zakona
Sodišče prve stopnje je iz ugotovljenih dejstev pravilno zaključilo, da je izkazan vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
ZSPJS člen 9, 9/1, 13, 13/2, 16, 16/1. ZJU člen 29, 83, 83/1, 111, 111/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 5/6. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2018) člen 2.
višina plače - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca - poseganje v pridobljene pravice
Tožnik ni bil premeščen niti njegovo delovno mesto ni bilo preimenovano (oziroma ni pridobil drugačnega naziva), ampak je prejel za en plačni razred višjo plačo na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi; ne pa še za en plačni razred, kot zahteva, pri čemer se sklicuje na povišanje za dva plačna razreda, ki je bilo za nekatera delovnega mesta oziroma nazive določeno z Aneksom št. 4 h KPDU.
ZDR-1 člen 162, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - bolniška odsotnost delavca - odškodninska odgovornost delodajalca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker je bil tožnik odsoten v času od 7. 9. 2015 do 20. 5. 2017, je poteklo tako obdobje 12 mesecev za prenos po ZDR-1, kakor tudi obdobje 15 mesecev po odločitvah SEU. Glede na to, da je tožnik še vedno zaposlen pri toženki, pa skladno z določbo 164. člena ZDR-1 in 7. člena Direktive 2003/88/ES ni upravičen do denarnega nadomestila.
Tožnikova dolgotrajna bolniška odsotnost predstavlja objektiven razlog, na katerega nobena od strank niti tožnik in niti toženka ni imela vpliva na to, da tožnik ni mogel izkoristiti preostanka letnega dopusta za leto 2015 (v času bolniškega staleža izraba letnega dopusta ni možna; ker tožnika ni bilo na delu, ga toženka tudi ni mogla poučiti o izrabi letnega dopusta). Toženka po poteku referenčnega obdobja izrabe dopusta tožniku ni mogla več omogočiti, zato ni ravnala protipravno.
odškodninska odgovornost poslovodstva - začetek stečaja - sestavljanje računovodskih izkazov - denarna sredstva - manjko - gotovina - za odločitev relevantne navedbe strank - razveljavitev odločbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Toženec je postavil jasne in konkretne trditve, da postavka v računovodskih izkazih (denarna sredstva v višini 100.811,52 EUR) ne odraža dejanskega stanja, da za te izkaze ni odgovoren in da denar ni obstajal. Med drugim je navedel, da bivše poslovodstvo ni pravilno knjižilo gotovinskih izdatkov (poknjiženi so bili le prihodki). Zaradi nepravilnih izhodišč sodišče prve stopnje vseh teh dejstev ni ugotavljalo. Navedb pravdnih strank, predvsem toženca, ni pravilno upoštevalo.
ZDR-1 člen 7, 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 171. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - dokazna ocena izpovedi prič
Ni utemeljena pritožbena graja ugotovitve, da so bili odnosi med sodelavci pri toženi stranki prijateljski in sproščeni, da pa to ni vključevalo neprimernega otipavanja, poskusov slačenja, potiskanja na posteljo oziroma preprečevanja odhoda sodelavkam. Tožnik vztraja, da so bili odnosi na delovnem mestu tako sproščeni, da bi se lahko zdeli zunanjemu opazovalcu neprimerni, vendar pa se ne more uspešno sklicevati na to, da je bila to s strani tožene stranke dopuščena stalna praksa, ki bi opravičevala njegovo ravnanje oziroma da je bil zaradi tega v zmoti glede privolitve oškodovank v njegovo objektivno neprimerno vedenje in ravnanje. Glede na izvedene dokaze ni prav nobenega dvoma, da sodelavke v to niso privolile, tožniku pa to nikakor ni moglo ostati neznano.
Tožena stranka kot delodajalec je pravilno štela, da je tožnik s spolnim nadlegovanjem sodelavke na seminarju, kamor ju je napotila tožena stranka, kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in mu je zanje utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Toženka, ki po ZOA zagotavlja storitev osebne asistence uporabnikom, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Toženka je dokazala, da za tožnico ni imela na razpolago dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, saj ji je po zahtevi za njeno zamenjavo s strani dotedanje uporabnice poskušala najti možnost napotitve k drugemu uporabniku, a pri tem ni bila uspešna. S tem je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi prenehala.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo kot podlago za odločitev o datumu zaključka delovnega razmerja tožnice veljavno odločbo ZZZS, ki je opredelila, do kdaj je tožnica upravičeno odsotna z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe. Varstvo po tretjem odstavku 116. člena ZDR-1 se namreč izteče z iztekom roka, ki ga določa veljavna odločba ZZZS, njene veljavnosti pa v individualnem delovnem sporu glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče izpodbijati.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - opravičljiva zmota - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu
Če dolžnik ni plačal sodne takse s pravilno referenčno št., da bi jo prepoznalo sodišče prve stopnje v aplikaciji plačil, je to mogoče opredeliti z opravičljivo pomoto, saj je plačilo izvršila stranka sama, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča tako, da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč. Plačana sredstva je mogoče enostavno prenesti iz enega na drug račun.
ZDR-1 člen 85, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 140, 141, 142, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor - detektiv - pravilna vročitev
Vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor ni bila opravljena v skladu z določbami 140., 141. in tudi ne 142. člena ZPP. Pisanje namreč ni bilo puščeno v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja, prav tako toženka ni dokazala, da bi detektiv tožnika posebej opozoril, da se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo pritrjeno na vratih. Poleg tega pa tudi ni dokazala, da je tožnik pisanje dvignil, zato se šteje, da je bila opravljena s potekom 15-dnevnega roka, kar je po dnevu predvidenega zagovora.
Pravilna pa je tudi ugotovitev, da se tožnik s pisanjem toženke ni seznanil na način, ki je določen v 144. členu ZPP. Kljub temu, da iz detektivskega poročila izhaja, da naj bi bila med tožnikom in detektivom opravljena telefonska komunikacija, v kateri je tožnik odklonil prevzem vabila na zagovor, to ne predstavlja pravilne vročitve, saj je detektiv na vrata tožnikovega stanovanja pritrdil le obvestilo, kje je pisanje s 15-dnevnim rokom, v katerem lahko pisanje dvigne, kar pa ni vročitev po 144. členu ZPP.
prenehanje pravne osebe - sklep o izbrisu družbe iz registra - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku
V izpodbijanem sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra je sodišče prve stopnje zgolj ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izbris, to je nevložitev ugovora zoper sklep o prenehanju in prevzemu odgovornosti družbenikov. Tega, kot ugotovljeno, udeleženec ne izpodbija in sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo njegovo pritožbo, v kateri je smiselno zatrjeval, da ni pogojev za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.