Sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 19.5.2005 opr. št. P 375/98 ne predstavlja novega dejstva, saj je tožnica že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi vedela, da je v zadevi opr. št. P 375/98 sporna njena aktivna legitimacija. To okoliščino je v pravdi, katere obnovo predlaga, tudi že uveljavljala, saj je kot dejansko podlago tožbe navedla prav napačno ravnanje njenih odvetnikov pri določitvi tožnika v zadevi opr. št. P 375/98. Poleg tega je bila navedena sodba izdana po zaključku glavne obravnave v tej zadevi, tako da njena pravnomočnost ne predstavlja dejstva, ki bi nastalo pred koncem glavne obravnave.
Za pogodbo o leasingu je značilna prepustitev rabe določene stvari proti plačilu.
Iz določb tožnikovih Splošnih pogojev ne izhaja, da je dobava predmeta leasinga stvar odnosa med leasingojemalcem in dobaviteljem ter da leasingodajalec za dobavo predmeta leasinga leasingojemalcu ne odgovarja.
ukrep gradbenega inšpektorja – skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Zakon o graditvi objektov v 3. alinei 89. člena med drugim določa, da inšpektor za graditev nadzoruje, ali se dela izvajajo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ali odločbo o dovolitvi priglašenih del po predpisih o urejanju prostora. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista sledili pogojem gradnje, določenim v gradbenem dovoljenju, zaradi česar je bilo pravilno odrejeno, da se nepravilnosti odpravijo.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/4.
revizija - dovoljenost revizije – postulacijska sposobnost
Glede na to, da je v tem primeru vložila revizijo tožeča stranka sama in v njej niti ne zatrjuje, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, nima postulacijske sposobnosti za revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti
Stališče, ki ga pritožbeno sodišče zavzame pri odločanju o pravnih sredstvih v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010971
ZPP člen 319, 319/3, 367, 367/2, 377.ZOR člen 154, 154/1, 266, 266/4.
pobot v pravdi – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – povrnitev premoženjske škode – nemožnost uporabe poslovnega prostora – kršitev najemne pogodbe odpoved najemna - obseg odškodnine – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Kadar sodišče zaključi, da obstoji tožnikova terjatev, toženčeva pa ne, ne izda odločbe o pobotu, pač pa tožbenemu zahtevku ugodi in ugotovi, da toženčeva terjatev ne obstoji.
Substanciranje dokaznega predloga (določna navedba, ugotovitvi katerega dejstva dokaz služi in v čem je pravna relevantnost tega dejstva) je del dokaznega bremena stranke in je podvrženo omejitvam iz 286. člena ZPP.
denacionalizacija - solastništvo podržavljenih nepremičnin – enotno sosporništvo - učinek vložene pritožbe za druge upravičence – odločanje v okviru zahtevka
Solastniki podržavljenih nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, so glede na določbe ZDen samostojni upravičenci do denacionalizacije, vsak za svoje podržavljeno premoženje oziroma svoj idealni solastninski delež na podržavljeni nepremičnini ter se o denacionalizaciji za vsakega od njih odloča v odvisnosti od tega, ali je vložil zahtevo za denacionalizacijo, izkazal upravičenost do denacionalizacije ter glede na njegova procesna dejanja v postopku, ki učinkujejo le zanj. Njihove pravice so, kot to velja tudi za solastninske deleže, individualne, čeprav izvirajo iz idealnih deležev na istem premoženju.
Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Toženec je v dokaz svojih navedb, da je sporno vročilnico podpisal njegov oče, predlagal, da sodišče primerja njegov podpis s podpisom njegovega očeta, vendar pa nižji sodišči nista ravnali napak, ko tega nista izvedli. Ugotavljanje pristnosti podpisa je namreč delo izvedenca grafologa, saj je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004373
ZP-1 člen 22, 23, 23/4, 155, 155/1-8, 156, 156/1-5, 202a, 202a/5.ZVCP-1 člen 235, 235/4.
prekrški - kazni za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – prepoved vožnje motornega vozila - voznik začetnik
Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilcu ni dopustno izreči tudi stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, tudi, če sodišče hkrati z izpodbijano sodbo ne odloči tudi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 6a, 62, 62-1, 155, 155/1-8, 171.ZKP člen 428, 428/1, 428/2.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev – kršitev materialnih določb zakona – prekršek neznatnega pomena – status odgovorne osebe – razvid medijev
Sodišče v sodbi ni dolžno ponavljati razlogov o odločilnih dejstvih in odgovarjati na tiste očitke vlagateljev zahteve za sodno varstvo, o katerih je svoje stališče že obrazloženo zavzel prekrškovni organ in so po presoji sodišča pravilni.
ZP-1 člen 14, 57, 62, 62/1-1, 62/1-2, 156, 156/1-1, 169, 169/1, 171.ZKP člen 420, 420/2.ZOPOKD člen 4.URS člen 22.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opis prekrška – plačilni nalog – opis dejanskega stanja – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče mora storilca prekrška pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo seznaniti s (ključnim) obremenilnim procesnim gradivom in mu omogočiti, da o njem v primernem času zavzame stališče.
Čeprav pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami zlasti 4. člena ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti samostojnega podjetnika za prekršek druge osebe, pa so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca kot samostojnega podjetnika dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo, zato ne gre za kršitev materialnih določb zakona po 1. točki 156. člen ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004354
ZP-1 člen 22, 52, 52/2-7, 62, 62/1-2.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek - skrajšani postopek – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Kriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana, in ne izrečena stranska sankcija.
ZP-1 člen 106, 132, 132/2, 136, 136/1-8, 155, 155/1-5.URS člen 22, 23.
postopek z obdolžilnim predlogom – sodba o prekršku – identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom – prekoračitev zahtevka v obdolžilnem predlogu
Tudi v primeru, ko se šele med postopkom o prekršku pokaže, da bi moral biti obdolžilni predlog vložen zoper drugo pravno oziroma odgovorno osebo ali da dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, sodišče od prekrškovnega organa ne more zahtevati spremembe obdolžilnega predloga zoper drugo pravno oziroma odgovorno osebo in ne dopolnitve opisa dejanskega stanja.
zakonski znaki prekrška – prireditev – opravljanje gostinske dejavnosti
Družabnega programa, ki je na voljo gostom v gostinskem obratu in ki poteka kot običajna, redna in vsakodnevna dejavnost, ni mogoče opredeliti kot javno prireditev, kot je opredeljena v 3. točki 4. člena Zakona o javnih zbiranjih.
pravna opredelitev prekrška – potrošniški krediti – izračun efektivne obrestne mere – stroški, ki niso skupni stroški kredita - razveljavitev določbe zakona - sprememba določbe zakona
Zaračunavanje fiktivne članarine po pogodbah o kreditu ni razveljavilo ali spremenilo določbe 4. točke 18. člena ZpotK na tak način, da bi bila omenjeni zakonski določbi popolnoma odvzeta njena veljava z novo pogodbeno določbo ali da ne bi šlo več za isto zakonsko določbo, ampak je bilo takšno ravnanje storilcev prekrška v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.
Kaznovalna določba 5. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK (ki kot prekršek določa ravnanje dajalca kredita, ki izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z določbami ZPotK) je v razmerju do določbe 8. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK (da je prekršek, če kreditna pogodba vsebuje določilo, ki bi v škodo potrošnika razveljavilo ali spremenilo katerokoli določilo ZpotK) lex specialis.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna in objektivna odgovornost imetnikov motornih vozil – obojestranska krivda
Škoda izvira iz uporabe obeh v prometni nesreči udeleženih motornih vozil. Objektivna odgovornost njunih imetnikov samo iz razloga, ker sta oba ravnala (tudi) krivdno, ni prenehala. Krivda je ob pravilni uporabi določbe drugega odstavka 178. člena ZOR le (so)kriterij za porazdelitev odgovornosti (zaradi konkurence objektivnih odgovornosti) med njima. V nasprotnem primeru (če bi šlo torej za „čisto“ krivdno odgovornost), ne bi bil odškodninsko odgovoren imetnik motornega vozila, ki mu ne bi bilo mogoče pripisati nobene krivde, čeprav bi (lahko tudi velika) škoda izvirala iz obratovanja njegovega vozila (do trčenja bi npr. prišlo zaradi odpovedi zavor), ki meni, da je bistvo položajev urejenih v 178. členu ZOR prav v izključitvi objektivne odgovornosti imetnikov nevarne stvari in v njihovi krivdni odgovornosti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - nasprotna izvršba – pogoji za nasprotno izvršbo – izvršba na plačo – dokončanje izvršbe – zahteva za varstvo zakonitosti
Nasprotna izvršba je mogoča, ko je izvršba že opravljena, to pa je, ko je opravljeno zadnje izvršilno dejanje, s katerim je terjatev v celoti poplačana, lahko pa tudi v primeru, kadar je poplačana le delno, če je glede preostalega dela izvršba ustavljena. Če izvršba ni končana, ima dolžnik na voljo ugovor po izteku roka.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – sojenje v nenavzočnosti – sklep o sojenju v nenavzočnosti – nedovoljeni dokazi – preiskava odvetniške pisarne – zaseg predmetov – navzočnost obdolženca pri preiskovalnih dejanjih – zaslišanje obdolženca pred preiskovalnim sodnikom – izločitev sodnika – nepristranskost - sestava sodišča – nadomestni sodnik porotnik – tajnost glasovanja – pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju – sprememba obtožbe – identiteta obtožbe in sodbe – pravna opredelitev dejanja – popolna rešitev predmeta obtožbe – ustavitev postopka – načelo ekonomičnosti – zloraba procesnih pravic – zaslišanje priče – kršitev kazenskega zakona – goljufija – odločba o kazenski sankciji – prepoved spremembe na slabše
Sklep sodišča o sojenju v nenavzočnosti na glavni obravnavi velja vse do konca glavne obravnave, oziroma do trenutka, ko sodišče bodisi samo, bodisi na predlog strank presodi, da se je procesna situacija tako spremenila, da pogoji za sojenje v nenavzočnosti niso več podani.
Zahteva, da mora biti pri preiskavi odvetniške pisarne navzoč predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije, ne velja za hišne preiskave zunaj prostorov odvetniške pisarne, tudi če gre za prostore strank odvetniške pisarne ali za prostore, kjer odvetnik ali njegovi zaposleni občasno rešujejo kakšen spis in ga s tem namenom odnesejo iz odvetniške pisarne.
Veljavnost procesnih ravnanj se vrednoti po zakonu, ki je veljal v času, ko je bilo procesno dejanje opravljeno.
CZ člen 25, 50, 50/2-3, 62, 62/2, 62/3, 158, 158/8, 158/10.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/3, 91, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 50, 50/2.
naknadno preverjanje carinske deklaracije – sprememba podatkov v carinski deklaraciji – povračilo ali odpustitev carinskega dolga - upoštevanje popustov, znižanj cen – glavna obravnava – bistvena kršitev pravil postopka
62. člen CZ je splošna pravna podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z ugotovitvami naknadnega preverjanja deklaracije in ne predstavlja direktne podlage za uveljavljano znižanje carine.