določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine, pri čemer zatrjevano škodno dejanje izpeljuje iz domnevno nepravilne sodbe, ki jo je izdalo ravno sodišče, pri katerem vlaga odškodninsko tožbo. Da ne bi bil v javnosti morebiti ustvarjen videz pristranskosti, je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
pismo o nameri - pogajanja - dolžnost sklenitve pogodbe
Dokler ni bila podana volja za sklenitev pogodbe, pogodba ni bila sklenjena – stranki sta bili le v fazi pogajanj. In dokler sta bili v fazi pogajanj, nista bili zavezani k sklenitvi pogodbe, temveč sta bili zavezani le k določenemu ravnanju med pogajanji.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - zavrženje revizije
Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje sam vložil revizijo, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev postopka - redna likvidacija družbe - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe
V sklepu o razdelitvi, katerega predlog pripravi likvidacijski upravitelj in ki je podlaga za delitev premoženja, se zlasti določi („opiše“) način delitve; ni pa ta sklep hkrati tudi temelj družbenikovega upravičenja do (deleža) preostanka družbinega premoženja. Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je namreč temeljna pravica družbenika (primerjaj 3. alinejo drugega odstavka 177. člena ZGD izrecno določena), ki se izraža tudi skozi prvi odstavek 387. člena ZGD, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V postopku likvidacije morebiti še nerazdeljeno premoženje si zato družbeniki lahko razdelijo tudi pozneje. V opisanem smislu so nekdanji družbeniki pravni nasledniki družbe.
ZPP člen 39, 41, 286, 286/2, 377, 490.ZOR člen 349, 771, 775, 775/2, 776, 786.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta zahtevka po nasprotni tožbi - dokazovanje - dokazna ocena - prekluzija - posplošen dokazni predlog - pravočasna predložitev dokaza - predložitev dokaza na kasnejšem naroku - naknadno predložen dokaz - krivda za naknadno predložitev dokaza - komisijska pogodba - pridobitev lastninske pravice
Revizijska navedba tožeče stranke, da je bila do predložitve spornega dopisa po koncu prvega naroka za glavno obravnavo upravičena zato, ker je že na prvem naroku za glavno obravnavo med dokazi predlagala tudi „dopise v zvezi s spornimi posli,“ je neutemeljena, ker posplošen dokazni predlog, ki listin z ničemer ne konkretizira, ni upošteven.
Ker je bila med strankama že od vsega začetka postopka sporna vsebina njunega dogovora, bi tožeča stranka morala takoj ponuditi vse dokaze za svojo trditev (da je šlo med strankama za kupoprodajno pogodbo), ne pa čakati na (zanjo neugoden) rezultat izvedbe dokazov tožene stranke.
Zgolj oznaka tuje stvari kot svoje ne predstavlja načina pridobitve lastninske pravice.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1-1.ZPP člen 334, 334/2.
umik pritožbe - ustavitev postopka
Po določbi 2. odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po določbi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, torej tudi za umik pritožbe, lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – obnova kazenskega postopka – formalni preizkus zahteve za obnovo – zavrženje zahteve za obnovo – izločitev sodnika – sodelovanje v prejšnjem postopku
Formalni preizkus zahteve za obnovo ne zajema vsebinskega presojanja dejstev in dokazov, navedenih v zahtevi. Po prvem odstavku 414. člena ZKP ravna sodišče samo, kadar zahteve za obnovo ne zavrže v skladu s prvim odstavkom 413. člena ZKP.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 200, 203.ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/3, 286/4, 339, 339/1, 370, 370/1-2.
telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - trditveno breme - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odgovornost delodajalca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem nevarne stvari - padec na mokrih in spolzkih notranjih stopnicah - marmor kot talna obloga - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - sankcije za nespoštovanje eventualne maksime - sprememba sodbe
Hoja po stopnicah pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice pa tudi ne nevarne stvari. V določenih okoliščinah lahko sicer stvar postane nevarna, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Treba pa je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja ali ne.
Zakonodajalec je z ZPP v letu 1999 uveljavil t.i. eventualno maksimo, vendar pa ni v celoti izpopolnil sistema sankcij v primeru njene kršitve. Ugotovitve in zaključki sodišč povsem nedvoumno omogočajo sklepanje, v kakšni meri je predložen (in nepravilno upoštevan) dokaz vplival na odločitev. Procesna situacija je tako podobna tisti iz 2. točke 358. člena ZPP, ki je podlaga za spremembo s tako napako obremenjene sodbe.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - več zahtevkov na različnih pravnih in dejanskih podlagah - navedba vrednosti spornega predmeta
Če gre za tožbo z več zahtevki, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah, mora stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsakega od zahtevkov posebej. Navedba ene same vrednosti spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije. Navedeno velja tako za podrejeni zahtevek kot tudi za primarni zahtevek, ki je v resnici sestavljen iz dveh nedenarnih zahtevkov, ki slonita na različnih pravnih in dejanskih podlagah.
privatizacija stanovanj – dolžnost sklenitve prodajne pogodbe – rok za vložitev tožbe - zastaranje – drugo primerno stanovanje - zloraba ali izigravanje zakona
Kljub netočnim informacijam s strani uslužbencev tožene stranke glede teka denacionalizacijskega postopka, je tožnica že takrat razpolagala z možnostjo sodnega uveljavljanja svojih pravic, saj tožena stranka v zakonsko predvidenem roku 30 dni ni decidirano odgovorila na tožničino zahtevo. Sicer pa je formalni razlog za zavrnitev tožničine zahteve predstavljala celovita prenova, ki je imela podlago v Odloku Občine ... in od 22.8.1994 je takratna Občina ... nase prevzela obveznost zagotovitve drugega primernega stanovanja, v kolikor bi tožnica to tudi zahtevala.
izredna omilitev kazni – nove olajševalne okoliščine – rojstvo otrok, za katere mora obsojeni skrbeti
Novo dejstvo, da je obsojeni dolžan skrbeti za varstvo, vzgojo in preživljanje dveh otrok, je takšne narave, da bi očitno pripeljalo do milejše obsodbe, če bi ga sodišče pri odmeri kazni lahko upoštevalo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009516
ZMZ člen 17, 19, 21, 24, 24/1-2, 24/1-3, 28, 75, 119. ZUS-1 člen 2, 2/1, 51, 51/2, 52, 74, 74/1. ZSOVA člen 2, 6, 7. Ženevska konvencija člen 12.
azil - status begunca - preganjanje - subsidiarna zaščita - utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo
Tožena stranka s tem, ko izrecno ugotavlja, da je bil tožnik preganjan v PMR kot delu ozemlja Moldavije, priznava tak status kot subjektom preganjanja posredno, torej tudi organom PMR, kar pa bi bilo lahko v obravnavanem primeru relevantno le, če bi bil tožnik moldavski državljan ali pa oseba brez državljanstva. Ker pa je tožnik ukrajinski državljan, ki ne uveljavlja preganjanja tudi v matični državi, temveč le v PMR, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca kot tudi ne tožnici, ki svoji prošnji utemeljujeta z razlogi tožnika.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Trditveno in dokazno breme za dovolitev revizije je na revidentu. Pavšalna navedba vrednosti spora (pcto) ne zadošča za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembno pravno vprašanje se mora nanašati na vsebino zadeve (2. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1).
V obravnavani zadevi je bistveno, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi molka upravnega organa druge stopnje, kar po oceni Vrhovnega sodišča pomeni, da gre za neocenljivo zadevo in je tako povsem nepomembno, kakšna je bila odločitev prvostopnega upravnega organa (tožene stranke) oziroma, ali je bilo z njo naloženo tožeči stranki plačilo denarnega zneska. Vloga, s katero je tožeča stranka umaknila tožbeni zahtevek, je potreben strošek v smislu 155. člena, saj v skladu s 1. in 3. odstavkom 37. člena takrat veljavnega ZUS, ko organ v primeru molka pozneje izda upravni akt, sodišče nadaljuje postopek, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer pa s sklepom postopek ustavi.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 374, 37472, 377.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi – zavrženje revizije
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V nobeni od tožb tožeča stranka ni navedla vrednosti, ki bi presegala 1.000.000 SIT, zato revizija ni dovoljena.
povrnitev nepremoženjske škode – služenje vojaškega roka – nevarna dejavnost – poškodba pri teku - odgovornost države
V skladu z oblikovano sodno prakso Vrhovno sodišče zaključuje, da jutranji tek na ravnem terenu, po asfaltu, v primeru organiziranosti in športni opremi ne predstavlja nevarne dejavnosti. Prav tako pa pri toženi stranki ni podana krivdna odgovornost za nastalo škodo.