Obveznost povrnitve škode na podlagi 279. člena ZIZ je primer odgovornosti za škodo ne glede na krivdo. 279. člen ZIZ (če naj bo smiseln) razporeja (pripisuje) tveganje v zvezi s škodo, ki nastane kot posledica neutemeljene začasne odredbe, tudi (ali: zlasti) tedaj, ko je bila njena izdaja po presoji predlagatelja v času vložitve predloga dejansko videti potrebna (s tem tveganjem 279. člen ZIZ bremeni predlagatelja). Okoliščina, da se je izdana začasna odredba izkazala za neutemeljeno, pomeni, da je podan element škodnega ravnanja.
delniška družba - razrešitev predsednika uprave družbe - sklepčnost nadzornega sveta
Novi nadzorni svet je bil na svoji prvi seji, na kateri so bili navzoči vsi štirje novi člani, sklepčen, ko je sprejel sklep o razrešitvi predsednika uprave družbe. Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi statut glede sklepčnosti nadzornega sveta določal drugače, in ker je novi nadzorni svet sklep sprejel soglasno), je bil sklep o razrešitvi predsednika družbe tudi veljaven (tretji odstavek 271. člena ZGD).
ZZavar člen 230, 230/1, 230/2, 285.ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
prepoved samostojnega opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja - mentorstvo - začasna odredba - neprava začasna odredba - zadržanje izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Zatrjevani „izpad prihodkov iz naslova prodaje življenjskih zavarovanj“ in „iz naslova prodaje vzajemnih skladov“, ki je posledica prepovedanega samostojnega opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja s strani oseb, ki nimajo dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ni pravno upoštevna (težko popravljiva) škoda iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Tožeča stranka ni izkazala, da zgolj zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe in odredbe ne bi zadoščalo za varstvo njenega pravnega položaja ter da bi bilo zato potrebno začasno (do pravnomočnosti odločbe o tožbi) urediti stanje glede na sporno pravno razmerje. Prava (ureditvena) začasna odredba bi namreč prišla v poštev, če bi predlagateljica izkazala (vsaj do stopnje verjetnosti), da zgolj zadržanje izvršitve aktov Agencije ne bi zadoščalo za varstvo (oziroma izboljšanje) njenega pravnega položaja,zaradi česar bi bilo potrebno, da Vrhovno sodišče v njenem primeru do pravnomočnosti odločbe o tožbi določi njene obveznosti v razmerju do tožene stranke oziroma da začasno uredi način njenega poslovanja.
pripoznava dolga – konkludentno pripoznanje dolga – pravna razlaga
Določba o pripoznavi dolga (prvi odstavek 387. člena ZOR) temelji na odprtem pravnem pojmu, pri katerem je dolžnikovo izjavno priznanje dolga (izrecno priznanje) v pravni posledici izenačeno z nedoločenim številom enakovrednih konkludentnih ravnanj. Zahteva po jasni izraženosti dolžnikove volje glede na tak smoter obravnavanega instituta pomeni, da mora sodišče oceniti, ali se dolžnikova izjava, kadar (vse) njeno sporočilo ni zajeto z besedami, glede na okoliščine, v katerih je dana, navzven kaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg. Ni torej odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
ničnostna (izbrisna) tožba - ničnost družbene pogodbe - način prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninski zahtevek po ZGD - aktivna legitimacija
Z vpisom v sodni register je prva toženka postala pravna oseba. Zato je kot družba z omejeno odgovornostjo lahko prenehala samo na način, ki so ga dogovorili ustanovitelji, oziroma na način, ki ga je določal zakon - do uveljavitve ZGD na način iz 188. člena ZPod, po prenehanju veljavnosti ZPod pa na način iz prvega odstavka 455. člena ZGD. Napake, ki so nastale v postopku pripravljanja priglasitve, so se namreč lahko uveljavljale z ničnostno (oziroma izbrisno) tožbo, medtem ko bi se napake, do katerih bi morebiti prišlo v sodnem postopku in pri sodnem odločanju, lahko uveljavljale samo s pravnimi sredstvi v registrskem postopku.
Škoda, ki naj bi bila posledica ustanovitve prve toženke, oziroma izpad dobička, ki naj bi drugi delniški družbi nastal zaradi prenosa poslovanja na prvo toženko, ni tožnikova škoda, temveč škoda, prve omenjene družbe. Če je tožnik že uveljavljal odškodninski zahtevek, bi ga zato lahko uveljavljal le za drugo delniško družbo, ne pa zase.
Tožnik kot (domnevni) upnik ni zatrjeval, da ga družba z omejeno odgovornostjo (prva toženka) ni mogla poplačati za njegovo odškodninsko terjatev (kar izhaja iz tretjega odstavka 476. člena ZGD). Zato njegov odškodninski zahtevek, ki ga je s tožbo uveljavljal tudi kot (domnevni) upnik, ni utemeljen.
posredovanje – pravica posrednika do plačila – provizija
Tožeča stranka je vtoževala pravico do posredniške provizije, ki pa ji ne gre. Pogodbe, za katerih sklenitev si je prizadevala tožeča stranka, niso bile sklenjene. Obnovljena so bila le obstoječa zavarovanja iz časa izpred nastopa tožeče stranke (ki s posredovanjem očitno niso vzročno povezana).
ZPP člen 41, 41/2, 370, 370/3, 377, 490.ZOR člen 600, 607.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - podjemna pogodba - inženiring - odgovornost podjemnika - pomanjkljivosti lokacijskega dovoljenja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zaradi prepovedi iz 3. odstavek 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko podlago sodb sodišč nižjih stopenj, v obravnavanem sporu na ugotovljeno pravo, dejansko voljo pogodbenih strank (ne pa tudi na razlago pravnih posledic in učinkov sklenjene pogodbe, saj gre pri tem za uporabo materialnega prava, ki jo sodišče preizkuša po uradni dolžnosti).
izvršilni naslov - prisilna poravnava - začetek prisilne poravnave med pravdnim postopkom
V kolikor je bila terjatev tožeče stranke kasneje (po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje) ugotovljena v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, je izvršilni naslov izgubil pravno moč. Takšno dejstvo ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti in ga je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4001158
ZPP člen 39, 41, 41/1, 41/2, 106, 106/1, 212, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1.ZOR člen 262, 262/2.
dovoljenost revizije - zahtevki z različno dejansko podlago - vrednost spornega predmeta - dokazovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev listinskega dokaza nasprotni stranki - možnost obravnavanja pred sodiščem - poslovna odškodninska obveznost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - izročitev nepremičnine v posest
Iz spisa res ni razvidno, da bi bil zapisnik o ogledu objekta vročen tožeči stranki. Ker pa je bil v spis vložen na prvem naroku za glavno obravnavo in ga je na naslednjih dveh narokih, na katerih je prisostvoval tudi pooblaščenec tožeče stranke, sodnica prebrala, opustitev njegove vročitve tožeči stranki ni onemogočila učinkovitega sodelovanja v dokaznem postopku.
Tožena stranka ni zamudila z izpolnitvijo prve obveznosti (prenosom posesti) in ker ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano zamudo z izpolnitvijo druge obveznosti (prenosom lastninske pravice v zemljiški knjigi) ter zatrjevano škodo, je bil odškodninski zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno zavrnjen.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta v sporu o obstoju najemnega razmerja - spor zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve poslovnega prostora - revalorizacija na dan vložitve tožbe
Ker dvanajstkratnik na dan vložitve tožbe revalorizirane mesečne najemnine ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija (ne glede na vrednost spornega predmeta, ki jo je revidentka prvič navedla v drugi pripravljalni vlogi, ni dovoljena.
azil – očitno neutemeljena prošnja – odložitev odstranitve iz RS
Ker je tožnik za zaščito zaprosil šele čez več ur in sicer po prijetju s strani policije, potem ko je ilegalno prestopil mejo med Republiko Hrvaško in Slovenijo ter nadaljeval pot v smeri proti Italiji z osebnim avtomobilom, tega časovnega zamika pa ni logično in razumno pojasnil, je tako dejansko stanje tudi po mnenju pritožbenega sodišča zadostna podlaga za sklep, da je tožnik vložil prošnjo z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države.
azil - očitno neutemeljena prošnja - čas vložitve prošnje
Po določbi 55. člena ZMZ pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno zavrne (med drugim), če prosilec brez utemeljenega razloga ne izrazi namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je to možnost imel (5. alineja). Tožnik je (kot to izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja) prošnjo vložil šele po treh dneh.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – zaposlitev žene stranke v postopku na pristojnem sodišču
Zgolj okoliščina, da je toženčeva žena ena od strojepisk enega večjih okrajnih sodišč, ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo.
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ni preizkusa po uradni dolžnosti, temveč se sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, ki jih mora konkretno opredeliti in v primeru razloga iz tretje točke prvega odstavka 420. člena utemeljiti tudi vzročno zvezo med kršitvijo procesnega zakona in zakonitostjo pravnomočne sodne odločbe.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – poseg v lastninsko pravico
Po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Po navedeni določbi sodišče lahko odloži izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Težko popravljiva škoda mora biti resna in mora groziti tožniku samemu. Tožnik sicer zatrjuje, da bo z obremenitvijo njegove lastninske pravice na nepremičnini poseženo v njegove človekove pravice, kar naj bi bila težko popravljiva škoda. Poseg v lastninsko pravico na nepremičnini, ki je namenjena javni koristi, je predmet odločanja o glavni stvari in ga zato tožnik ne more uveljavljati hkrati kot težko popravljivo škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – sodnik sodišča nižje stopnje kot stranka v postopku
Zgolj funkcionalna nadrejenost sodnikov višjega sodišča sodiščem prve stopnje v primeru, ko je ena od strank sodnik sodišča prve stopnje, ne more biti utemeljen razlog za oceno, da v pritožbenem postopku odloča drugo stvarno pristojno sodišče.