komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka - napačna uporaba materialnega prava
Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, plača občini.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - komunalna oprema - neskladnost odloka o komunalnem prispevku z ZPNačrt
Pri odmeri komunalnega prispevka je mogoče upoštevati le tista vlaganja v komunalno infrastrukturo, ki še niso bila upoštevana v komunalni opremi obstoječega objekta.
Za odmero komunalnega prispevka iz naslova izgradnje elektroenergetskega omrežja ni odločilno dejstvo, ali je občina sama gradila to omrežje, ampak to, ali ga je mogoče uvrstiti med enega od objektov, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Nastanek carinskega dolga in ugotovitev carinskih dolžnikov sta pogoj za sporočitev zahteve tožniku po 2. odstavku 11. člena Konvencije TIR. Tožnik v obravnavanem primeru nastopa kot garantno združenje, ki z odobritvijo carinskih organov pogodbenice nastopa kot porok za osebe, ki uporabljajo postopek TIR in katerega odgovornost je določena v členih 6 do 11 Konvencije TIR ter je zavezan, da bo plačal uvozne ali izvozne dajatve in davke, skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi, v skladu s carinskimi zakoni in predpisi države, v kateri je bila ugotovljena nepravilnost pri operaciji TIR, ter je skupno in solidarno z osebami, ki morajo poravnati navedene zneske, odgovoren za plačilo takšnih zneskov. Tožnikova obveznost in odgovornost je določena v Konvenciji TIR, CZS in pogodbi, ki jo je sklenil s CURS, kar je skladno s Konvencijo TIR.
Tožnica je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa navajala povsem druge razloge kot v tožbi, pri čemer ni obrazložila, da ni imela možnosti oziroma zakaj dejstev in dokazov, na katere opira tožbo, upravičeno ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta.
ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva davčnega zavezanca za odlog davčne izvršbe
Davčno izvršbo po določbi 2. odstavka 87. člena ZDavP-2 davčni organ lahko odloži le po uradni dolžnosti. Čim je tako, tožeča stranka ni bila upravičena zahtevati odloga izvršbe do odločitve o pritožbi po navedeni zakonski določbi. Zato je pravilna odločitev, da se njena zahteva v skladu z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže.
Za presojo zakonitosti zavrnitve tožničine vloge za sofinanciranje publikacije A., ker je tožnica gospodarska družba, je odločilno, ali je za tak pogoj imela razumen razlog.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved dela na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Tožnik je v letu 2008 opravljal dejavnost preprodaje osebnih vozil, čeprav te dejavnosti nima vpisane ali priglašene v ustreznem registru, kot to določa ZPDZC. Organ prve stopnje je zato pravilno odločil na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC, ko je tožniku prepovedal opravljati dejavnost preprodaje osebnih vozil, dokler gre za delo na črno.
gradbeno dovoljenje - upravni postopek - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - pooblastila drugostopenjskega organa v zvezi s pritožbo
Pritožbeni organ je prekoračil pooblastila glede obsega, v katerem preizkusi odločbo po uradni dolžnosti. Šele na dejstvih, ki jih je sam ugotovil, temelji njegovo stališče, da gre z obravnavanem primeru za gradnjo stanovanjske stavbe z dvema stanovanjema, na kar opira nadaljnje pravno sklepanje, da je kot taka v nasprotju z 8. členom PUP.
ZUOPP člen 20, 22. ZUP člen 9, 154, 190, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
izobraževalni program - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Strankama ni bila dana možnost, da se skladno z 9. členom ZUP do izdaje prvostopenjske odločbe izjasnita o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav sta izrazili željo po tem, da bosta dali pripombe na strokovno mnenje.
Če starši nasprotujejo predlogu šole za usmeritev otroka in ko nasprotujejo tudi ugotovitvam strokovnega mnenja, mora pristojni organ opraviti ustno obravnavo.
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj organ meni, da individualna strokovna pomoč otroku ni mogoča. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka.
vračanje nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - obrazložitev odločbe
Pri nogometnem igrišču gre za objekt in posledično za oviro po 2. odstavku 32. člena ZDen, v obsegu igralne površine do in skupaj z ograjo. Za dele parcele 927/10, ki segajo izven ograje, ne odločba prve stopnje ne odločba druge stopnje nimata razlogov. Drugostopni organ sicer navaja, da je geodetsko podjetje ločilo stavbno zemljišče (igralna površina in spremljajoči objekti ter ustrezna površina zunaj igralne površine) od kmetijskega zemljišča, vendar pa ni razlogov, zakaj šteje površino izven ograje za „ustrezno“ v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije člen 3, 3/4.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - nacionalni razlogi - mnenje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Mnenje o izpolnjevanju meril in o upravičenosti za sprejem v državljanstvo RS oblikuje vladna služba, pristojna za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za oblikovanje mnenja predhodno pridobi preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, priporočilo pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva.
Iz upravnega spisa izhaja, da je Urad oblikoval mnenje, preden je sploh dobil mnenje veleposlaništva z dne 9. 6. 2010, saj je mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu datirano z dne 25. 2. 2010. Urad torej novega mnenja pri oblikovanju svojega mnenja sploh ni mogel upoštevati.
V zadevi ni sporno, da je tožnica klice na komercialne številke opravila, ter da ji je operater te klice zaračunaval v skladu s Cenikom, zato sodišče ugotavlja, da se dejansko stanje predmetnega spora ne nanaša na dostop, izvajanje in zaračunavanje storitev, temveč na ravnanje operaterja (zapoznelo izdajanje računov), kar pomeni, da stvar, na katero se spor nanaša, ni upravna zadeva.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - objava elaborata - skrajšani postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Ker tožnika z elaboratom nista bila ustrezno seznanjena, nista mogla ščititi svojih pravic v upravnem postopku, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
odmera davka - prenehanje pravne osebe - ustavitev postopka - vročitev sklepa o ustavitvi postopka
Sklep o ustavitvi postopka je bil razglašen na oglasni deski davčnega organa in na enotnem državnem e-portalu. Opravljena je bila torej razglasitev in s tem vročitev sklepa, kakršna je za primer ustavitve postopka na podlagi 50. člena ZUP izrecno predpisana v četrtem odstavku tega člena. To pomeni, da stranka ne more uspešno zahtevati še vročitve na način, ki ga navaja v svojem predlogu. Še zlasti to velja v konkretnem primeru, ko iz spisov jasno sledi, da je bila tožeča stranka na opisani način s sklepom pravočasno in v redu seznanjena in da ji je bilo s tem omogočeno, da zoper sklep vloži pravno sredstvo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ker znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 545,91 EUR neto, kar presega zakonski cenzus iz 2. odstavka 13. člena ZBPP (dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je 459,04 EUR), je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč utemeljeno zavrnjena. Obstoj dolga in stroški, ki jih ima družina kot mesečne izdatke, so takšna dejstva, ki se ne upoštevajo pri odločitvi o dodelitvi pravne pomoči kot upoštevni izdatki.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok v pravdnem postopku
Če bi hotel zakonodajalec tudi za pravdni postopek določiti, da pripada odvetniku nagrada posebej za vsak narok, bi moral uporabiti enako besedilo, kot ga je uporabil v četrtem delu, ko gre za kazenske postopke. Ker pa ga ni uporabil, iz tega očitno izhaja volja zakonodajalca, da se pri pravdnih postopkih ne priznava nagrada za vsak narok.
Nagrada mora ustrezati opravljeni storitvi v tistem obsegu, kot je navedena v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne glede na poznejše pridruževanje drugih zadev.