ODZ člen 1463, 1464. ZTLR člen 28. ZSR člen 8, 31.
dobra vera – priposestovanje služnosti – osebna služnost – prekarij – montažna garaža kot premičnina
Prekarij predstavlja oviro za priposestvovanje služnosti. D
ajalec prekarija lahko kadarkoli zahteva vračilo stvari od prekarista, pri čemer je v konkretnem primeru mogoče šteti kot preklic prekarija obravnavano tožbo tožnikov na izročitev stanovanja.
Postavljena montažna garaža predstavlja premičnino, saj ni trajno spojena z nepremičnino, ki je last tožnikov. Dejstvo, da je bila montažna garaža postavljena na betonsko ploščo tega zaključka ne spremeni, saj betonska plošča, ki je bila postavljena na tujem zemljišču, še ne predstavlja objekta, ki je po svojem namenu trajno povezan z nepremičnino, in torej ni sestavina nepremičnine, pri čemer daje podlago za takšen zaključek tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bila betonska plošča zgrajena (izključno) za potrebe montažne garaže (gre za začasno povezavo med nepremičnino in betonsko ploščo, povezava je vezana na obstoj montažne garaže).
javna cesta – komunalna dejavnost – zimska služba – dejavnost splošnega pomena – odškodninska odgovornost
V predmetni zadevi je ustreznejša materialnopravna podlaga 163. člen OZ, ki določa odškodninsko odgovornost tistega, ki opravlja komunalno ali drugo pomembno dejavnost splošnega pomena, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Gre za specialno določbo glede na splošno pravilo 131. člena OZ, ki pa je relevantno glede na to, da je izvajanje zimske službe sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065607
ZPP člen 70, 72, 72/2.
pravočasna zahteva za izločitev izvedenca – prenehanje služnosti – pogoji za prenehanje služnosti – prenehanje opravljanja kmetijske dejavnosti
Izločitev izvedenca mora stranka zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Tožena stranka je izločitev zahtevala že po tem, ko je izvedenec opravil svoje dele in je na mnenje tudi podala pripombe. Predlog je bil torej podan prepozno in zato pravilno neupošteven.
Razlog za nastanek služnosti je bila potreba po krožni poti zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti. Ker se toženca s kmetijstvom ne ukvarjata več (občasno za krajši čas z dopitanjem prašičev in s kokošmi), ne potrebujeta te služne poti, saj imata s parcele izhod na javno pot.
pogodba o delu - podjemna pogodba – parcelacija – geodetske storitve
Oseba, ki pri geodetskem podjetju naroči ureditev meje, izdelavo elaborata ter ga pooblasti za vložitev zahteve pri geodetski upravi, je dolžna to storitev plačati po pravilih o podjemni pogodbi.
ZIZ člen 24. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 443, 443/3, 443/3-2, 500.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivni družbenik - aktivna legitimacija za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na izbrisano pravno osebo. – pozneje najdeno premoženje
Po ureditvi v ZFPPIPP aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, zato z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra nanje ne preidejo vse morebitne pravice in obveznosti izbrisane pravne osebe. To tudi pomeni, da niso aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na izbrisano pravno osebo.
prometna nezgoda - renta - rentni zahtevek - bodoča škoda – izgubljeni dobiček – dajatve iz poslovanja
Za vzročno zvezo zadošča že ugotovitev o tožnikovi izgubi kontrole nad motornim kolesom, povzročeni s protipredpisno menjavo voznih pasov osebnega vozila; fizičen kontakt vozil ni pogoj za obstoj vzročne zveze.
Izgubljeni dobiček je tisto prikrajšanje, ki se je zaradi tožnikove odsotnosti z dela in manjše delovne sposobnosti odrazilo pri njegovem opravljanju avtoprevozniške dejavnosti. Ker je rezultat poslovanja odvisen od dajatev, ki jih je samostojni podjetnik v zvezi s svojim poslovanjem dolžan odvesti, je tudi to okoliščino treba upoštevati pri ugotavljanju predvidenega uspeha poslovanja.
Renta je odmena za prikrajšanje, ki na dan zaključka glavne obravnave še ni nastopilo.
191. člen OZ določa, da tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je to pravico pridržal ali če je plačal, da bi se izognil sili. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da sta tožnika plačala tisto, kar sta se s toženko s pogodbo dogovorila. Ker je bilo ugotovljeno, da dogovor o višini kupnine ni ničen, sta tožnika s tem, ko sta plačala dogovorjeni znesek, izpolnila sprejeto pogodbeno obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068058
ZPP člen 8. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1, 539, 540, 540/2. OZ člen 132, 179, 382a.
načelo proste presoje dokazov – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – nepremoženjska škoda – neupravičen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – zakonske zamudne obresti – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Naša procesna ureditev (z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine) ne pozna dokaznih pravil, ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano.
Ker v ZKP ni določb o nepremoženjski škodi zaradi neutemeljeno odvzete prostosti in odškodnini zanjo, se v sodni praksi o teh vprašanjih presoja po kriterijih 179. člena OZ. To pomeni, da prihajajo v poštev objektivno subjektivna merila, enako kot pri drugih oblikah nepremoženjske škode. Na odmero pravične odškodnine vplivajo dolžina trajanja pripora, teža in narava očitanega kaznivega dejanja, ugled, ki ga je oškodovanec užival, odnos okolja, objava podatkov priprte osebe v medijih in druge okoliščine, ki so vplivale na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin.
Glede na splošno prepoved retroaktivnosti je treba šteti, da se OZ-A na primere, ko so zapadle pa ne plačane zamudne obresti v obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve OZ-A že dosegle glavnico, ne more nanašati. Obresti so namreč po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 27, 27/4, 27/5. ZIZ-E člen 75, 75/1, 77. ZIZ člen 34, 34/3.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sodna taksa za predlog - nastanek taksne obveznosti za nepopolno vlogo - veljavnost zakona o sodnih taksah
ZST glede nastanka taksne obveznosti ne razlikuje med vložitvijo popolne ali nepopolne vloge, zato nastane taksna obveznost takrat, ko je vloga izročena, ne glede na to, ali je morda nepopolna.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – vzgoja in izobraževanje
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zakonito in sicer iz dveh razlogov: zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in zaradi neizpolnjevanja zahtevanih pogojev, ker tožnik ni imel izobrazbe, ki jo je skladno s sistemizacijo delovnih mest objavila tožena stranka ob razpisu prostega delovnega mesta.
Če med dediči ni sporna vsebina dedne izjave, ampak obstaja spor o pravnih posledicah dane izjave, razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo ni.
S tem, ko se je nujna dedinja odrekla pravici do uveljavljanja nujnega dednega deleža, ni nasprotovala zapustničini svobodi testiranja in gre njena odpoved v korist oporočnega dediča.
varstvo časti in ugleda – pojem časti – pojem ugleda – kršitev osebnostne pravice
Tožeča stranka v pravdi uveljavlja varstvo časti in ugleda, ki je opredeljeno v 34. členu URS, pri čemer je čast zavest človeka o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast), ugled pa spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih (zunanja, objektivna čast).
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 356, 356/1, 356/2, 356/2-2, 356/3.
predračun stroškov stečajnega postopka – načrt poteka stečajnega postopka – sprememba predračuna – čakanje na izid pravde
Predračun stroškov stečajnega postopka temelji na načrtu poteka stečajnega postopka, ki vsebuje opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. Od potrebnosti stroškov za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika je odvisen tudi obseg stroškov, ki se določajo s predračunom. Če gre za stroške, ki nastajajo le s čakanjem na izid pravd glede prerekanih terjatev, mora biti obseg stroškov nižji. Praviloma mora glede na zakonsko dikcijo določitev predračuna stroškov stečajnega postopka zajeti čas, ki je potreben za unovčitev premoženja. Po unovčitvi pa terja odobreni predračun v primeru njegove nezadostnosti za izvedbo dejanj, ki jih je treba še opraviti v stečajnem postopku, spremembo.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Sodišče dovoli vknjižbo po stanju na dan prejema obvestila. Iz navedenega razloga pritožnik ne more uveljavljati, da je že predlagal razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Če bo pritožnik s predlogom uspel, bo to razlog za za izbris dovoljenega vpisa in sicer zazname sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – obsežna listinska dokumentacija – domneva umika dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme – brezplačna pravna pomoč – pravdni stroški
Glede na to, da je tožena stranka ves čas ugovarjala temelju in višini zahtevka, glede načina izračuna stroškov po Pogodbi o upravljanju pa je nasprotovala vsaki specifikaciji računa ter navedla, da je v stanovanju bivala le ena in ne štiri osebe, da iz predloženih računov ni razviden ključ delitve stroškov ter da ni imela psa, zato tovrstnih stroškov ne nosi, bi morala tožeča stranka, v kolikor bi želela zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu, na njene ugovore odgovoriti ter predlagati dokaze, ki bi dokazovali nasprotno.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSL0067530
ZZK-1 člen 49, 49/1, 142. ZKZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2. OZ člen 15, 21, 22, 52.
predznamba lastninske pravice – kmetijsko zemljišče – sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - prodajna pogodba – sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča - neenotna sodna praksa
Možnost, da pravico do nakupa uveljavi več upravičencev istega prednostnega reda in je posledično pravica izbire, s katerim izmed njih bo sklenil pogodbo, na strani prodajalca, narekuje zaključek, po katerem pogodba v trenutku sprejema ponudbe še ni sklenjena.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 110, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reintegracija – obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Na podlagi ugotovitve, da sta tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakoniti, je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen le do datuma, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki je bila dvakrat nezakonito odpovedana).
ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost obstoja terjatve - vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - nedopustna pritožbena novota
Tudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL je potrebno kot pogoj za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po ZIZ izkazati verjetnost obstoja terjatve.
vsebina predloga za pregon – opis kaznivega dejanja – opis življenjskega primera – pravna kvalifikacija
Predlog oškodovanca za kazenski pregon zajema vse možne pravne kvalifikacije, ki jih zajema opis kaznivega dejanja kot dogodka, saj na splošno velja, da je izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec, ki je praviloma pravni laik. Takšni opisi oškodovancev ponavadi odpirajo možnosti različnih pravnih kvalifikacij, zato je na mestu zaključiti, da je oškodovanec dal predlog da se obdolženca kazensko preganja za tisto obdolženčevo ravnanje, ki je sedaj kot historični dogodek opisano v krivdoreku in pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje po 1. odst. 146. čl. KZ.