ODZ člen 1463, 1464. ZTLR člen 28. ZSR člen 8, 31.
dobra vera – priposestovanje služnosti – osebna služnost – prekarij – montažna garaža kot premičnina
Prekarij predstavlja oviro za priposestvovanje služnosti. D
ajalec prekarija lahko kadarkoli zahteva vračilo stvari od prekarista, pri čemer je v konkretnem primeru mogoče šteti kot preklic prekarija obravnavano tožbo tožnikov na izročitev stanovanja.
Postavljena montažna garaža predstavlja premičnino, saj ni trajno spojena z nepremičnino, ki je last tožnikov. Dejstvo, da je bila montažna garaža postavljena na betonsko ploščo tega zaključka ne spremeni, saj betonska plošča, ki je bila postavljena na tujem zemljišču, še ne predstavlja objekta, ki je po svojem namenu trajno povezan z nepremičnino, in torej ni sestavina nepremičnine, pri čemer daje podlago za takšen zaključek tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bila betonska plošča zgrajena (izključno) za potrebe montažne garaže (gre za začasno povezavo med nepremičnino in betonsko ploščo, povezava je vezana na obstoj montažne garaže).
V Republiki Sloveniji je obstajala možnost tako operativne korekcije gležnja kot tudi zatrditve gležnja, kar pomeni, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, s tem pa ni izpolnjen en od pogojev za napotitev zavarovanke na zdravljenje v tujino.
191. člen OZ določa, da tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je to pravico pridržal ali če je plačal, da bi se izognil sili. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da sta tožnika plačala tisto, kar sta se s toženko s pogodbo dogovorila. Ker je bilo ugotovljeno, da dogovor o višini kupnine ni ničen, sta tožnika s tem, ko sta plačala dogovorjeni znesek, izpolnila sprejeto pogodbeno obveznost.
posojilna pogodba ali darilo – izročitev denarja – namen izročitve denarja
Izročitev denarja lahko pomeni izpolnitveno dejanje posojilodajalca ali darovalca. Na tožniku, ki iztožuje vrnitev posojenega, je, da trdi in dokaže, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo.
vročanje sklepa o zavrnitvi vpisa organu – odločanje o vpisu po uradni dolžnosti
Se sklep o zavrnitvi vpisa, ki se je začel po uradni dolžnosti, se vroči organu, na čigar zahtevo se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, zato zadeven sklep o zavrnitvi vpisa pritožniku pravilno ni bil vročen in se pritožnik ne more sklicevati, da je ravnal skladno s pravnim poukom, vsebovanim v zadevnem sklepu.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 27, 27/4, 27/5. ZIZ-E člen 75, 75/1, 77. ZIZ člen 34, 34/3.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sodna taksa za predlog - nastanek taksne obveznosti za nepopolno vlogo - veljavnost zakona o sodnih taksah
ZST glede nastanka taksne obveznosti ne razlikuje med vložitvijo popolne ali nepopolne vloge, zato nastane taksna obveznost takrat, ko je vloga izročena, ne glede na to, ali je morda nepopolna.
javna cesta – komunalna dejavnost – zimska služba – dejavnost splošnega pomena – odškodninska odgovornost
V predmetni zadevi je ustreznejša materialnopravna podlaga 163. člen OZ, ki določa odškodninsko odgovornost tistega, ki opravlja komunalno ali drugo pomembno dejavnost splošnega pomena, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Gre za specialno določbo glede na splošno pravilo 131. člena OZ, ki pa je relevantno glede na to, da je izvajanje zimske službe sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061393
ZPP člen 140,141, 141/1, 318. SPZ člen 99.
delna zamudna sodba – pasivnost tožene stranke - osebna vročitev – vznemirjanje lastninske pravice
Bistveni pogoj za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke, saj se ta ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Postavlja se absolutna domneva, da tožena stranka priznava dejanske trditve tožeče stranke, na katere ta opira zahtevek. Ta domneva pa je mogoča, če je tožena stranka seznanjena s tožnikovimi tožbenimi trditvami. Toženi stranki mora biti zato tožba vročena osebno.
Tožeča stranka, ki je lastnica sporne premičnine, na kateri je prišlo do vznemirjanja s strani tožene stranke, je upravičena zahtevati od tožene stranke, da jo preneha vznemirjati pri izvrševanju lastninske pravice na spornem zemljišču, saj je pravica tožene stranke uporabljati zemljišče tožeče stranke za dostop do svoje hiše prenehala dne, ko je tožena stranka dogradila svojo stanovanjsko hišo.
ZOR člen 372, 373. ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2.
preužitek – vzdrževalnina – zaplemba premoženja – zastaranje terjatve iz naslova preužitka
Tožnikova terjatev iz naslova vzdrževalnine (preužitka) je občasna dajatev, za katero je v vsem obdobju, na katerega se nanaša zahtevek, veljal 3-letni zastaralni rok.
Pomanjkanje komunikacije med odvetnikom in stranko ni upoštevno, vendar to velja le v primeru, če pooblastilno razmerje nedvomno obstoji. V konkretnem primeru pa pooblastilno razmerje ni obstajalo zaradi spora med njima, zato je nesprejemljiv zaključek, da ima neplačilo sodne takse za pritožbo ob dejstvu, da je bil plačilni nalog vročen odvetniku, posledice, ki jih določa 3. odstavek 105.a člena ZPP.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068049
ZD člen 143, 143/1. ZIZ člen 56, 56/1.
ločitev zapuščine – cenitev zapustnikovega premoženja – ugovor po izteku roka – pritožbena novota
V primeru, da sodišče izda sklep o ločitvi zapuščine, je treba opraviti tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja. V izreku sklepa je treba navesti, katere stvari in pravice spadajo v zapuščino ter odločiti o popisu in cenitvi zapuščine.
Ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ je dedinja vložila po izdaji izpodbijanega sklepa, zato gre za dovoljeno pritožbeno novoto.
ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost obstoja terjatve - vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - nedopustna pritožbena novota
Tudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL je potrebno kot pogoj za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po ZIZ izkazati verjetnost obstoja terjatve.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSL0067530
ZZK-1 člen 49, 49/1, 142. ZKZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2. OZ člen 15, 21, 22, 52.
predznamba lastninske pravice – kmetijsko zemljišče – sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - prodajna pogodba – sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča - neenotna sodna praksa
Možnost, da pravico do nakupa uveljavi več upravičencev istega prednostnega reda in je posledično pravica izbire, s katerim izmed njih bo sklenil pogodbo, na strani prodajalca, narekuje zaključek, po katerem pogodba v trenutku sprejema ponudbe še ni sklenjena.
Pritožba je na pristojno sodišče prispela šele po izteku roka za vložitev pritožbe, s čimer je izpolnjen objektivni pogoj za oceno pritožbe kot prepozne. Za presojo subjektivnega pogoja -standarda „očitne pomote vložnika“ pa je v konkretnem primeru odločilno, da ne le, da je pooblaščenec toženih strank poslal oziroma vložil pritožbo pri napačnem sodišču, temveč tudi to, da je samo vlogo naslovil na napačno sodišče.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – vzgoja in izobraževanje
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zakonito in sicer iz dveh razlogov: zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in zaradi neizpolnjevanja zahtevanih pogojev, ker tožnik ni imel izobrazbe, ki jo je skladno s sistemizacijo delovnih mest objavila tožena stranka ob razpisu prostega delovnega mesta.
Če med dediči ni sporna vsebina dedne izjave, ampak obstaja spor o pravnih posledicah dane izjave, razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo ni.
S tem, ko se je nujna dedinja odrekla pravici do uveljavljanja nujnega dednega deleža, ni nasprotovala zapustničini svobodi testiranja in gre njena odpoved v korist oporočnega dediča.
Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. To pa pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima.