umik tožbe – stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe
V skladu z določbo 158. čl. ZPP mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se tožnik odloči za umik tožbe, ni pomemben, razen če tožbo umakne takoj, ko toženec izpolnil zahtevek. Morebitno nepooblaščeno ravnanje tožnikovih odvetnikov ne more bremeniti toženca, pač pa so tožniku za stroške, če so mu jih ti neupravičeno povzročili, proti slednjim na voljo druga ustrezna pravna sredstva.
izvršba na nepremičnine - rubež nepremičnine - naknaden vpis v zemljiško knjigo - predhodno vprašanje - tožba na vpis lastninske pravice
ZIZ zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku izvršbe na nepremičnine predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, lahko tudi tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika. To omogoča 168. člen ZIZ, s prekinitvijo postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni utemeljena, čeprav se je tožnik v času bolniškega staleža udeležil usposabljanja. S tem ni opravljal pridobitne dejavnosti niti ni ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili lečeče zdravnice, ki mu je priporočila, da se posveti gibanju, se rekreira in sprošča. Zaradi udeležbe na usposabljanju se njegovo zdravstveno stanje ni poslabšalo.
Tožnica, ki je izpolnila starostni pogoj in pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je kot oseba, ki ni obvezno zavarovana (samostojne dejavnosti ne opravlja kot edini ali glavni poklic, ker v obdobju zadnjih treh let dobiček iz dejavnosti ni presegel letnega zneska minimalne plače), ob izpolnjenih ostalih pogojih upravičena do polne pokojnine, zato je upravičena tudi do delne pokojnine.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Določena nesoglasja med strankama – dejstvo, da je tožnica toženo stranko prijavila na inšpektorat za delo in zoper njo vložila tožbo zaradi nezagotavljanja dela, ter dejstvo, da je tožena stranka tožnici ponudila drugo delo in ji odredila izrabo dopusta – niso takšne narave, da bi predstavljala okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 251, 252, 252/1, 252/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor
Tožnica v postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni predložila potrdila zdravnika, iz katerega bi izhajalo, da ji zdravstvene težave onemogočajo udeležbo na zagovoru. Zgolj dejstvo, da je bila v tem času odsotna z dela zaradi bolezni, ne pomeni opravičljive odsotnosti z zagovora niti razloga za preložitev zagovora. Iz tega razloga dejstvo, da zagovor ni bil opravljen, ne predstavlja okoliščine, ki bi povzročila nezakonitost odpovedi.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – deljena krivda – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnik kot dežurni varnostnik utrpel pri opravljanju nočnega obhoda, ko mu je spodrsnilo na veji, je tožena stranka krivdno odgovorna. Njena odgovornost je v tem, da ni poskrbela, da bi se trava na poti pokosila, tako da bi tožnik lahko hodil po shojeni poti.
Tožnik je k nastanku nesreče soprispeval 20 %, saj bi moral biti bolj skrben pri obhodu, moral bi upoštevati, da je pod krošnjami dreves po neurju pričakovati odlomljene veje in da so bila tla zaradi neurja mokra in spolzka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – program razreševanja presežnih delavcev – večje število delavcev
Dejstvo, da je tožena stranka že pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev izvajala aktivnosti zaradi zmanjšanja naročil in da je tudi zaprosila za subvencijo države po Zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ne pomeni, da je že ob uveljavitvi omenjenih ukrepov začel teči rok za podajo rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.